Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Samostan v Stični ustanovljen na današnji dan

Za vas piše:
Katja Cingerle
Objava: 24. 09. 2014 / 09:52
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:16
Ustavi predvajanje Nalaganje

Samostan v Stični ustanovljen na današnji dan

24. septembra leta 1136 je bil ustanovljen cistercijanski samostan v Stični.

24. septembra leta 1136 je bil ustanovljen cistercijanski samostan v Stični. Na ozemlju gospodov Višnjegorskih ga je ustanovil oglejski patriarh Peregrin I. (1131-1161). Prvi menihi so prišli iz Francije. Legenda pravi, da so med iskanjem primernega mesta za zgraditev samostana srečali ptiča, ki je prepreval Sit hic, kar pomeni Tu naj bo, zato je ptič upodobljen v grbu. To je edini cistercijanski samostan v Sloveniji. Njegovo glavno vodilo je Moli in delaj! V 15. stoletju so ga ogrožali turški vpadi, v 17. stoletju pa je znova doživel razcvet. Vendar je bil leta 1784 razpuščen. Konec 19. stoletja pa so ga znova naselili menihi in so v njem še vedno.



Cistercijanski red izhaja iz benediktinskega, ki je nastal v 6. stoletju. V 9. stoletju pa se je redovništvo znašlo v krizi, ker menihi niso več strogo spoštovali redovniških pravil. V samostanu Molesme pa so opat Robert, prior Alberik in angleški menih Štefan Harding poskušali uvesti dosledno upoštevanje pravil, vendar so jih menihi večinoma odklonili. Trojica jih je zato zapustila in ustanovila reformiran samostan Cîteaux (latinsko Cistercium). Tako se je začel cistercijanski red. Ko je opat postal Štefan Harding, je napisal Listino ljubezni (Charta caritatis), v katerem se je navezal na Benediktovo pravilo. Postala je temeljna listina za red cistercijancev, ki je razdeljen na tri enake dele molitve, dela in počitka.Za širjenje reda pa je zaslužen sveti Bernard, takrat še mlad burgundski plemič z gradu Fontaines. S svojimi gorečimi pridigami in teološkim pisanjem (v slovenščini lahko o njegovem razmišljanju beremo knjigo Žena, ogrnjena s soncem, Svetlobo dni in Govore o Visoki pesmi) je hitro postal duhovni vodja, ustanovil samostan v rodnem Clairvauxu in v njem postal opat. Dosledno se je držal meniških pravil, bil je goreč branilec vere, cenjen svetovalec svetne duhovne gosposke ter branitelj in prenovitelj vere. Kljub njegovim sposobnostim je zavrnil vse častne službe, vključno s škofovo. To najbolje opiše njegova misel: "Reši me, Gospod, ošabnega očesa in nenasitnega srca, ki nemirno hlepi po slavi, ki pripada samo tebi, in zato ne zna ohraniti miru in doseči večne slave."

Kupi v trgovini

Novo
Izpostavljeno
Dve zgodbi enega zakona
Pričevanja
24,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh