Družina se skozi vse faze razvoja sooča, uči in raste. Nova knjiga dr. Saša Poljak Lukek z naslovom Ko odnosi postanejo družina poleg razlag o tem prinaša tudi uvid vase in v druge ter v medosebni prostor med nami.

Pomen poglobitev v skrivnosti razvojnih obdobij družine

Poglobitev v skrivnosti razvojnih obdobij družine je ključno za oblikovanje empatičnega odzivanja in razumevanja stisk, v katerih se znajdejo družine in njihovi člani, je v knjigi zapisala prof. dr. Barbare Simonič. Po njenem knjiga ponuja celovit in poglobljen pregled razvojnih obdobij družine ter razkriva, kako se posameznikovi razvojni procesi neločljivo prepletajo z razvojem odnosnih sistemov. Posebna dodana vrednost knjige je razširjeno poglavje o mladostnikih, ki osvetli to kompleksno razvojno fazo skozi aktualna spoznanja znanosti. Skozi prizmo interpersonalne nevropsihologije knjiga pokaže, kako globoko so naši možgani »odnosni organ« ter kako se družina skozi vse faze razvoja sooča, uči in raste. Branje tako ne ponuja le razlage, temveč tudi uvid vase in v druge ter v medosebni prostor med nami.

Razumevanje družine kot sistema, ki se razvija skozi življenjski cikel

Struktura monografije je pregledna in logično zasnovana. V uvodnih poglavjih je avtorica sistematično predstavila temeljna teoretična izhodišča za razumevanje družine kot sistema, ki se razvija skozi življenjski cikel. Sledi analiza petih razvojnih faz družine, ki jih je avtorica smiselno opredelila glede na ključne spremembe in naloge posameznih obdobij: od oblikovanja odrasle osebe, partnerskega odnosa in starševskega podsistema do obdobja odhajajočih otrok in pozne odraslosti. Posebej je izpostavila pomen sprememb v ravnovesju odnosov ob prehodih med fazami, saj ti prehodi prinašajo stresne dražljaje, ki lahko, če so ustrezno obravnavani, postanejo vir razvoja tako za družino kot za posameznika.

Bogato teoretično ozadje, dopolnjeno s primeri iz prakse

V dopolnjeni izdaji je avtorica pomembno nadgradila obstoječa poglavja z novimi spoznanji s področja interpersonalne nevropsihologije in sodobne teorije navezanosti, s čimer je poglobila razumevanje družinskih odnosov kot temeljnega razvojnega okolja posameznika.

Po mnenju Barbare Simonič je avtorici uspelo kompetentno in poglobljeno povezati klasične sistemske in sodobne relacijsko-nevropsihološke poglede, s čimer knjiga presega okvirje tradicionalnih razvojnih modelov družine. Delo ohranja svojo znanstveno doslednost in hkrati visoko strokovno uporabnost, saj ponuja bogato teoretično ozadje, dopolnjeno s primeri iz prakse, ki omogočajo konkretno razumevanje družinskih procesov.

Knjigo Ko odnosi postanejo družina so 16. februarja 2026, so v Ljubljani predstavile dr. Barbara Simonič, avtorica dr. Saša Poljak Lukek in urednica Saška Ocvirk. Foto: Ivo Žajdela

Eden najpomembnejših prispevkov k sodobni psihološki in terapevtski misli

Prof. dr. Christiana Gostečnik je zapisal, da dopolnjena izdaja te knjige ne pomeni le posodobitve izvirnika, temveč njegovo znanstveno poglobitev in prehod v novo paradigmo razumevanja družine kot nevrorelacijskega sistema. Knjiga s tem presega klasične psihološke pristope in odpira nova raziskovalna in terapevtska izhodišča. Delo zato predstavlja enega najpomembnejših slovenskih prispevkov k sodobni psihološki in terapevtski misli ter je v vseh pogledih znanstvena knjiga, ki s svojo teoretsko in aplikativno močjo zasluži najvišjo strokovno oceno.

Saša Poljak Lukek, Ko odnosi postanejo družina – kazaloSaša Poljak Lukek, Ko odnosi postanejo družina – uvod

Fleksibilni, čustveno usklajeni odnosi krepijo nevroplastičnost

Odlomki iz knjige: Človek ni le njegovo vedenje, čustvovanje in mišljenje. Človek je veliko več. Človek je tudi medosebni prostor, ki se ustvari med dvema osebama. V tem prostoru se oblikuje bistvo človeške identitete. V središče teoretičnega razumevanja človeškega razvoja spet postavljamo odnos. Človek namreč postane tisto, kar doživi v odnosu, lahko pa se tudi spreminja glede na fleksibilnost, ki jo vnese v odnose. Če so odnosi varni, predvidljivi in regulativni, se v človeku razvije notranji občutek, da je vreden, viden in pomemben ter da so njegova čustva in potrebe pravilni oziroma upravičeni. Po drugi strani pa prekinjeni stiki v odnosih oblikujejo občutek, da je v jedru nekaj narobe. To pa vodi v disociacijo, notranji konflikt ali rigidne obrambne vzorce. Človek postane tisto, kar doživi.

Dobra novica, ki jo prinaša teorija interpersonalne nevropsihologije, pa je, da ti vzorci niso statični. Nevroplastičnost nam omogoča stalno učenje ter spreminjanje lastnega doživljanja in vrednotenja. Ključ do tega je v razvoju fleksibilnih odzivov v odraslih odnosih. Ob učenju refleksivnega zavedanja, ki predstavlja sposobnost razmišljanja o sebi in empatičnega razumevanja drugega, ob učenju učinkovitih načinov čustvene regulacije v odnosih, ob odprtosti za dialog z drugimi ter iskanju novih načinov povezovanja z drugimi, se razvija fleksibilno odzivanje. Sili nas v preseganje starih rigidnih vzorcev in s tem v oblikovanje odnosov na nov način, kar predstavlja osebnostno rast ter nadaljnji razvoj odnosov. Fleksibilni, čustveno usklajeni odnosi posledično krepijo nevroplastičnost, koherentnost identitete ter občutek samozavedanja in medsebojne povezanosti.

Dr. Saša Poljak Lukek s knjigo Ko odnosi postanejo družina. Foto: Ivo Žajdela

Bogate terapevtske izkušnje s posamezniki, pari in družinami

Izr. prof. dr. Saša Poljak Lukek je družinska psihoterapevtka, njeno delo povezuje akademsko raziskovanje, klinično prakso in pedagoško delo. Ima bogate terapevtske izkušnje s posamezniki, pari in družinami. V akademskem prostoru s pedagoškim delom, supervizijo, raziskovanjem ter interdisciplinarnim

 in mednarodnim sodelovanjem pomembno prispeva k razvoju družinske terapije. Njene raziskave se osredotočajo na presečišče družinskih procesov, medgeneracijskih vzorcev, procesov sprememb v psihoterapiji ter inovativnih pristopov. Je dejavna članica strokovnih mrež, ki spodbujajo razvoj in uporabo znanstveno utemeljenih pristopov v družinski terapiji, in avtorica številnih znanstvenih člankov ter knjig s področja psihoterapije in družinskih študij, med drugimi tudi knjige Ko družina začne znova (Celjska Mohorjeva družba, 2024), v kateri obravnava kompleksnost procesov v družinski terapiji.

1/2