Četrtek, 16. junija, je dan dokončnega glasovanja poslancev državnega zbora o predlogu družinskega zakonika, ki poleg pozitivnih rešitev prinaša tudi sporna določila, s katerimi »družinska ustava«, kakršno zagovarja vladajoča politika, z izenačevanjem razno- in istospolnih skupnosti bistveno spreminja razumevanje družine in starševstva.

Takim poskusom »redefiniranja« se je po robu najbolj množično – zbrala je več kot 65.000 podpisov – postavila Civilna pobuda za družino in pravice otrok, ki je v torek, 14. junija, pred parlamentom priredila shod, za katerega je njen voditelj Aleš Primc dejal, da je »praznik družine«.

V svojem nastopu je poslance vnovič pozval, naj v dobro družin in otrok zavrnejo zakonik in tako preprečijo škodo, ki bi jo povzročil. Primc je med drugim opozoril na to, da sporni zakonik še bolj na stežaj odpira vrata tudi praksam, ko otroke po šolah prepričujejo, da niso pravega spola in da si morajo svoj spol šele izbrati ali pa da naj s svojo spolno usmerjenostjo eksperimentirajo. »Žal se tudi to že dogaja po naših šolah, brez soglasja in vednosti staršev.«

Družinski zakonik je pomemben zakon, je temeljni zakon naših odnosov in naših družin, je dejal vodja civilne iniciative in nadaljeval: »To je družinska ustava. Družinski zakonik mora odražati temeljne vrednote družbe in potrebe družin. Mora odražati temeljne potrebe, koristi in pravice otrok. Vemo, da danes ni lahko vzgajati. Naše službe so naporne, trajajo mnogokrat v pozno popoldne. Časa za otroke in predvsem za gojenje odnosa med mamami in očeti vedno primanjkuje. Mnoge družine se s slabimi in nerednimi plačami s težavo prebijajo iz meseca v mesec. Mnogi starši so brez službe. Otroke potrošniški svet že zelo zgodaj vleče iz družinskega kroga. Zakaj je v naših družinah toliko nerazumevanja, stisk in tudi nasilja? Zakaj je toliko ločitev in družinskega trpljenja? Zakaj se toliko naših družin prepira zaradi dediščine? Zakaj je toliko osamljenih, samim sebi in domovom za ostarele prepuščenih ostarelih mater in očetov? To in seveda še marsikaj drugega so resnični problemi slovenskih družin. To so vprašanja, ki bi morala biti prava tema ukrepov slovenske družinske politike. Ne pa poskusi razvrednotenja družine, očetovstva in materinstva.«

Primc se je odzval tudi na stališče, da je vlada v dosedanjem parlamentarnem postopku poskrbela za nekakšen kompromis, ko je iz zakonika umaknila možnost obojestranske posvojitve otroka s strani istospolnega para (možna naj bi bila le posvojitev biološkega otroka enega izmed partnerjev). »Vlada pravi, da je pripravila nek kompromis. To je še ena marketinška poteza marketinške vlade, ki ji, če se spomnimo zadnje referendumske kampanje tudi marketing ne gre preveč dobro od rok. Ne jim verjeti, nobenega kompromisa niso predlagali, ampak nas hočejo prepeljati žejne čez vodo. Predlog, ki ne spoštuje mame in očeta, ne more biti kompromis v Družinskem zakoniku,« je prepričan Aleš Primc.

Če bo v četrtek družinski zakonik sprejet, v civilni iniciativi pričakujejo, da »boste stroške referenduma, ki ga boste izsilili, plačali iz lastnega žepa tisti poslanke in poslanci, ki boste glasovali za sporni zakon. Prav je, da poslanci končno začnejo sprejemati tudi finančno odgovornost za svoje odločitve, ki so v nasprotju z voljo ljudstva. Sprejemanje zakonov, ki jih ljudje na referendumih zavračajo, se je preveč razpaslo. Rešitev problema velikega števila referendumov ni v tem, da bi omejili to osnovno demokratično pravico, ampak v tem, da naj poslanci končno začnejo spoštovati voljo ljudstva. In če bi za svoje napake plačevali, tako kot moramo vsi drugi, bi se tega hitro naučili.«

Kaj potem, ko bo družinski zakonik tako ali drugače zavrnjen, se je še vprašal Aleš Primc. »Desetletna izkušnja nas uči, da z našim delom ne bomo smeli prenehati. Saj se bomo sicer ob vsaki podobni vladi, kot je sedanja, spet morali ukvarjati z istimi, vendar še bolj radikalnimi zahtevami.«

Da se to ne bi zgodilo, v civilni iniciativi predlagajo, da bi bilo potrebno nekatere temelje družinske politike zapisati v slovensko ustavo in sicer: da je zakonska zveza življenjska skupnost ene žene in enega moža, katere namen je zasnovanje družine; da je skupnost ženske in moškega najboljše okolje za razvoj in vzgojo otroka; da so postopki umetne oploditve namenjeni izključno premagovanju neplodnosti para ženske in moškega; da je t. i. nadomestno materinstvo v Sloveniji prepovedano; pomen vzgoje za družinsko življenje v osnovnih in srednjih šolah.

Shod pred parlamentom – po podatkih prireditelja se ga je udeležilo 3.500 ljudi, medijska poročila pa so, skregana z dejstvi, omenjala le od 200 do 500 (policija naj bi sicer naštela 1.200 udeležencev) je pozdravil tudi ljubljanski nadškof dr. Anton Stres. V pozdravni izjavi (za katero smo v tiskani izdaji Družine po pomoti zapisali, da je bila tudi prebrana na shodu) je zapisal. »Družina, zgrajena na zakonski zvezi med možem in ženo, je temeljna osebna in družbena vrednota, brez katere ni prihodnosti ne za narod, ne za državo, ne za Cerkev in zato zasluži vso našo podporo in obrambo. Katoliška Cerkev v Sloveniji podpira družino in si prizadeva, da bi ji bila s svojo zakonodajo ustrezno naklonjena tudi država. Podpiram cilje in prizadevanja Civilne iniciative za družino in pravice otrok in vas vse, ki ste se danes zbrali pred Državnim zborom Republike Slovenije, da mirno in dostojanstveno izrazite svojo upravičeno zahtevo po varstvu družine. Naj ta današnji klic slišijo in upoštevajo tisti, ki nam pišejo zakone. V katoliški Cerkvi si bomo skupaj z vami še naprej prizadevali za iste družinske vrednote v naši družbi in bomo za naše tovrstno delovanje prosili Božjega blagoslova.«

Udeležencem shoda so se pridružili tudi nekateri politiki iz vrst tistih strank, ki ne podpirajo spornega družinskega zakonika (SDS, SLS, NSi).