Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Sirska vlada želi zgraditi repliko Hagije Sofije

Za vas piše:
Mojca M. Štefanič
Objava: 05. 08. 2020 / 11:38
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 05.08.2020 / 11:45
Ustavi predvajanje Nalaganje

Sirska vlada želi zgraditi repliko Hagije Sofije

Kot protest proti odločitvi turške vlade, ki je svetišče znova spremenila v mošejo.

Foto: splet / Wikipedia

Vlada v Siriji načrtuje izgradnjo replike svetišča Hagija Sofija, s podporo Rusije, kot protest proti odločitvi turške vlade, da znamenito nekdanjo bizantinsko baziliko spremeni v mošejo, poroča ameriška katoliška agencija CNA.

Škof Nicola Baalbaki, grški pravoslavni metropolit v Hami, je potrdil gradnjo nove cerkve, ki bo po vzoru carigrajske bazilike zgrajena v mestu Suqaylabiyah, kjer večinoma živijo grški pravoslavni verniki.

Zamisel za gradnjo novega svetišča je dal Nabeul Al-Abdullah, vodja milice Narodnih obrambnih sil, ki podpirajo sirsko vlado. Abdullah je daroval tudi zemljišče, kjer naj bi zgradili repliko bazilike, in je pridobil vsa gradbena dovoljenja ter podporo s strani ruskih predstavnikov, ki zdaj pomagajo pri gradnji.

Rusija je sirsko vlado podpirala v boju proti upornikom na zahodu države, ki so imeli podporo turške vlade.

Bazilika Svete Božje modrosti je bila zgrajena leta 537 kot stolna cerkev v nekdanji prestolnici Vzhodnega rimskega cesarstva Konstantinoplu (danes Carigradu). Po padcu Carigrada leta 1453 jo je sultan Mehmed II. preuredil v mošejo. Pod turško vlado so ji arhitekti dodali minarete, mozaike s krščanskimi prizori pa so prekrili. Bazilika je bila leta 1934 pod posvetno turško vlado spremenjena v muzej. Nekatere mozaike so odkrili, med drugim upodobitve Jezusa, Device Marije, Janeza Krstnika in Justinijana I. Svetišče je kot ena najlepših zgradb na svetu od leta 1985 uvrščeno na seznam Unescove kulturne dediščine.

Hagija Sofija naj ostane na Unescovem seznamu

Združeni narodi pa svarijo pred politično instrumentalizacijo bazilike Svete Božje modrosti v Carigradu. Po njihovem mnenju mora turška vlada poskrbeti, da bo svetišče, ki po novem služi kot mošeja, še naprej ostalo kraj medkulturnega dialoga. Verske in kulturne skupine v Turčiji glede tega vprašanja ne smejo biti razdeljene. Obstaja namreč nevarnost, da bi Hagija Sofija zaradi spremenjenega statusa izgubila naziv Unescove kulturne dediščine. Turška vlada mora zato zelo natančno izpolnjevati obveznosti, ki jih ta naziv zahteva. Bazilika Hagija Sofija je najpogosteje obiskana znamenitost v Turčiji in »spomenik svetovnega pomena«, so spomnili izvedenci pri Združenih narodih v Ženevi.

Kupi v trgovini

Novo
Najnižji (prenovljena izdaja)
Proza
19,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh