Foto: arhiv Družine

Krški škof Jože Marketz se je v pogovoru za avstrijski Kleine Zeitung ozrl na prvih šest mesecev svojega škofovanja v Celovcu. Pojasnil je, da si prizadeva »Cerkev približati ljudem« in pomembno se mu zdi, da se »duhovniki in naši sodelavci, ki v sebi nosijo Boga, ozirajo na ljudi«. Marketz je izrekel tudi kritiko enega zadnjih dokumentov vatikanske Kongregacije za duhovnike o oskrbi župnij in smernicah, da mora biti končna odgovornost v župniji v rokah duhovnika.

Škof Marketz je o dokumentu dejal: »Pod prvi del o pomenu župnij se lahko podpišem. To je tudi naša koroška pot. Toda imamo 336 župnij in niti polovico toliko duhovnikov. V vodenje župnije moramo vključiti tudi laike, našli bomo poti, kako to storiti. Ne glede na to, kako radi imamo izročila: naš čas potrebuje odgovore.«

Sam si vsekakor prizadeva, tako škof Marketz, »da bi bili kot Cerkev misijonarski, da bi rasli, da bi imel vsakdo, ki je član te Cerkve, dober občutek«. Kot škof ima zdaj dve veliki nalogi: »Prva je hoja za Jezusom. Škof mora stopati naprej kot pastir in ljudi navduševati za pozitivno pot. Je tudi vodilna osebnost, upravljati mora z zaposlenimi in se spoznati na gospodarska vprašanja.« Povezovati vsakdanjo stvarnost s cerkvenimi nalogami ni vedno preprosto.

Prestar za »velikega revolucionarja«

Glede pogosto obravnavanih vprašanj o ženskem diakonatu in celibatu je škof povedal, da »bi bil vesel, če bi ženske prišle na takšne položaje«. Celibat pa je skozi stoletja prinesel veliko pozitivnega, vendar starejšim in osamljenim duhovnikom postavlja nova vprašanja. Nič ne bi imel proti, je pojasnil Marketz, »če bi duhovniki svojo službo lahko opravljali z družino«; nato je dodal: »Pri 65 letih se počutim prestarega, da bi glede teh pomembnih vprašanj v vesoljni Cerkvi nastopal kot veliki revolucionar, ko pa pastoralna oskrba za prihodnost na Koroškem zahteva vso mojo energijo.«

To prihodnost lahko seveda oblikuje le skupaj z verniki, je poudaril škof: »Obravnavati želimo vsa delovna telesa, pa naj gre za škofijski svet, konzistorij, duhovniški ali gospodarski svet, in ugotoviti, kako naprej.« Škof si je najprej temeljito ogledal škofijo, »ki se je skozi stoletja močno spremenila«. Potrebno se mu zdi, da bi obstoječe pravilnike prilagodili sedanjemu času.

Sodelovanje in učinkovitost

Na vprašanje, kako bo krška škofija preživela z manjšimi prihodki v času epidemije koronavirusa, škof odgovarja: »Cerkev zelo dobro poznam, bil sem ravnatelj tukajšnje Karitas, zdaj sem na škofijskem ordinariatu. Vem torej, da obstajajo številne možnosti za tesnejše sodelovanje in večjo učinkovitost.« Prepričan je, da je mogoče marsikaj preživeti tudi z učinkovitim varčevanjem.

Škof Marketz je spregovoril tudi o tem, kako na njegovem položaju pride do izraza njegovo slovenstvo: »To je del mene, del Koroške, za vse bi to moralo biti nekaj samoumevnega. Ob številnih priložnostih, kjer se je nekdaj govorilo le nemško, danes na kratko spregovorim tudi v slovenščini, saj so tudi slovenske besede del naše domovine.«

Paradižnik, fižol in kumare

Škof Marketz si tudi na novem položaju prizadeva, da bi živel čim bolj pristno: »Zelo redko se vozim z voznikom, večinoma grem naokoli kar sam, v svoji Škodi, po Celovcu pogosto tudi kar s kolesom. Nisem vedno oblečen v črno, vse pogosteje pa nosim kolar. S tem nekaj sporočam. Imam prihodek, ki mi zadošča. Če koga kam povabim, plačam s svojim denarjem. Živim v svojem stanovanju, sam perem in čistim, sam nakupujem in obdelujem vrtiček, kjer imam paradižnike, fižol in kumare.«