Papež Benedikt XVI. je minulo soboto v Castel Gandolfu sprejel stodeset škofov, ki so bili posvečeni v zadnjem letu, poročajo pri vatikanskem radiu. Sveti oče je v svojem govoru dejal, da mora biti ‘življenje škofa neprestano darovanje Bogu za zveličanje Cerkve in še posebej za zveličanje duš, ki so mu bile zaupane’. Papež je novim škofom, ki se v Rimu udeležujejo vsakoletnega tečaja v organizaciji Kongregacije za evangelizacijo narodov, zaželel, naj jih pri vsaki njihovi nalogi podpira Sveti Duh.

Da bi lahko dojeli škofovsko službo, je potrebno začeti pri Kristusu, ki je vir edinega in najvišjega duhovništva, katerega je deležen tudi škof, je nadaljeval papež. Poudaril je, da si mora škof prizadevati s svojim življenjem posnemati Kristusa, ubogega in krotkega služabnika, da bo tako izvajanje njegove pastoralne službe odsev Kristusa, ki je Božji služabnik. Pri tem je Benedikt XVI. izpostavil, da je v ta namen potrebno posvetiti čas Kristusu, biti z njim in o njem premišljevati v zaupni molitvi. Vsak duhovnik je namreč poklican, da je v Božji prisotnosti, da je človek molitve in čaščenja. Preko molitve postane žrtev in oltar za zveličanje sveta, je pojasnil papež in dodal, da pastoralno darovanje sestavlja tudi pravo dostojanstvo škofa, mu pomaga, da postane služabnik vseh, vse do darovanja lastnega življenja.

Po papeževih besedah škof nikoli ne podleže svetovnim vzorcem. On je služabnik ljubezni, je poudaril sveti oče in pojasnil, kako je škof poklican, da služi Cerkvi z načinom učlovečenega Boga, pri čemer vedno bolj postaja Gospodov služabnik in služabnik človeštva. Je služabnik in razširjevalec Božje besede, ki je tudi škofova resnična moč. Iz Besede zveličanja se mora škof hraniti in jo nenehno poslušati, kajti sprejemanje in rodovitnost oznanjevanja vesele novice sta tesno povezana s kakovostjo vere in molitve.

Sveti oče je še izpostavil, da tisti, ki so poklicani v službo oznanjevanja, ‘morajo verovati v moč Boga, ki izvira iz zakramentov in ki jih spremlja v njihovi nalogi posvečevanja, vodenja in oznanjevanja; morajo verovati in živeti to, kar oznanjajo in obhajajo’. Benedikt XVI. je pri tem spomnil na besede Božjega služabnika Pavla VI., namreč da je ‘življenjsko pričevanje postalo bolj kot kdajkoli prej temeljni pogoj za zares učinkovito pridiganje’.

Papež je tudi dejal, da v različnih, pogostokrat težkih okoliščinah, v katerih delujejo škofje, ravno preko njihove škofovske službe, evangelij pokaže vso svojo moč zveličanja. Nove škofe je spodbudil, naj ne zapadejo v pesimizem in brezup, kajti ‘Sveti Duh je tisti, ki vodi Cerkev in ji daje pogum za vztrajanje in tudi za iskanje novih načinov evangelizacije’. Krščanska resnica je privlačna in prepričljiva ravno zato, ker odgovarja na globoke potrebe človeškega bivanja in na prepričljiv način oznanja, da je Kristus edini Odrešenik celotnega človeka in vseh ljudi, je še dejal papež in zaključil, da to oznanilo danes ostaja enako veljavno kot je bilo na začetku krščanstva.