Skrinja in Biblia sacra


Po mnogih dneh so končno odšli v hribe. Kočo so odklenili s čisto navadnim ključem, ki so ga dobili spodaj v vasi pri kmetici, Joštovi prijateljici. Otroci so se najprej spoštljivo in obzirno, potem pa navdušeno in zagnano razlezli po prostorih. Raziskati so hoteli vse, česar se niso dotaknili, dokler je v koči živel Jošt.

»Pridite sem, tu je skrinja, ki se odklepa s starim ključem!« je zaklical Luka in vsi so stekli na podstrešje. Ko je Luka slovesno odprl skrivnostno skrinjo, je na vrhu vsega ležala stara knjiga.

»Beri, beri!« je navdušeno zaklicala Tinka, ki se sicer šele uči brati, pa je že prepričana, da bo knjižničarka in bo gospodovala nad milijoni knjig.

»Bi-bli-a sa-cra,« je zlogoval Luka. Oče ga je popravil: »Bere se biblija sakra in pomeni – v latinščini – Sveto pismo.«

Knjiga je bila stara, da so bili listi rumeni in krhki kot metuljeva krila, vendar je bila čudovito lepa. Imela je trde, temne, oguljene platnice in zlate robove listov in rdeče trakove, ki so zaznamovali najbolj uporabljana mesta. Bila je vsa zaznamovana, podčrtana in povaljana, kakor da jo je kdo kar naprej prebiral že tisoč let. In dišala je po neznanem in skrivnostnem času in po ljudeh, ki so jo kdaj imeli v rokah.

»Kaj misliš, kaj je tule tako zelo podčrtano? To bi pa res rad vedel,« je zanimalo Luka, ko je našel mesto, kjer je bila knjiga očitno največkrat odprta.

»Nič ne razumem,« je rekel Peter, ki je tudi hotel malo prebrati, kaj piše v skrivnostni in lepi knjigi.

»To pa res ni nobena težava! Sveto pismo je najbolje označena knjiga. Razdeljena je na knjige Stare in Nove zaveze. Starozaveznih je 45, novozaveznih pa 27. Vsaka knjiga je razdeljena na poglavja, ki so označena z večjimi zaporednimi številkami. Poglavja so razdeljena na vrstice; te so označene z manjšimi številkami. Tako lahko natančno najdeš vsako besedo in vsak stavek. Vidiš, tu na vrhu knjige na sredini piše Sirah, torej smo v Sirahovi knjigi. Z veliko številko piše 2, torej smo v drugem poglavju, in ob vrstici, ki je podčrtana, je številka 6. Skoči zdaj po moje Sveto pismo in v njem preberi šesto vrstico iz drugega poglavja Sirahove knjige. Tako preprosto je to,« je razlagal oče.

Oče ima namreč, odkar otroci pomnijo, vedno s seboj knjižico, zaprto v črno torbico z zadrgo. Tudi Luka že ima svoje Sveto pismo! Dobil ga je ob začetku priprave na birmo, vendar ni še nikoli pomislil na to, da bi ga nosil s sabo ali da bi celo kaj podčrtal v tej veliki, lepi knjigi. Pravzaprav jo je skrbno spravljeno hranil na polici in je ni nikoli, pravzaprav res nikoli, odprl. Zdaj pa je bil začuden nad očetovimi besedami o urejenosti besedila. In seveda je bil radoveden, kaj bodo povedale vrstice, ki so podčrtane s svinčnikom v latinskem Svetem pismu strica Jošta.

»Pozneje, ko bom bolje poznal vse, kar piše v njem, si bom tudi jaz morda kaj označil,« je rekel.

»Po knjigah se ne sme čečkati!« se je oglasila bodoča knjižničarka Tinka.

»Res je, na knjige je treba zelo paziti. Toda stric Jošt je imel do te posebne knjige poseben odnos. Bral je tako, da je tudi označil, kar mu je bilo zelo všeč. Če imaš svoje Sveto pismo, seveda smeš označiti mesta, ki so ti najbolj všeč in jih želiš večkrat prebirati,« je rekel oče.

»Pa res, tudi ti imaš označena nekatera mesta,« se je spomnil Peter.

»No, poišči Siraha in preberi drugo poglavje,« je rekel oče Luku, ko je pritekel z očetovim izvodom Svetega pisma.

In Luka je bral, v slovenščini, seveda:

Zaupanje v Gospoda
Zanašaj se nanj, pa se bo zate zavzel,
uravnavaj svoja pota in upaj vanj.
Zakaj njegovo povračilo je večen dar,
združen z veseljem. (Sir 2,6)

Luka je nehal brati in vsi, Manca, Peter, Tinka in celo oče, so se strinjali, da niso tega odlomka še nikoli slišali. Jošt pa ga je imel očitno najraje.



NALOGA
Na listek napiši besedo, ki ti je najbolj všeč, in daj listek v skrinjico.

Kaj se je zgodilo
V koči na podstrešju so našli staro skrinjo in v njej prastaro knjigo Biblia sacra. To je Sveto pismo. V njem je Jošt podčrtal dve vrstici …




Več o knjigi Skriti zakladi Svetega pisma