Kraljica nebes


Vzeli so še zadnji list rokopisa in hitro brali:

To zgodbo sem pisal, da bi še kdo užival srečo, kakor sem srečen jaz, ko berem in premišljujem o Mariji, materi Božjega Sina, ki je pod križem postala tudi moja mati. Včasih jo doživljam tako dobro, kot je bila dobra moja stara mama, ki je imela v naročju poln pehar suhih hrušk in nam jih je dajala, če smo le prosili zanje. Vedno je samo dajala in nikoli ji ni zmanjkalo dobrot za nas, njene ljube otroke. Sedaj, ko sem že star in imam oči zazrte v nevidne reči skrivnostnega sveta, vidim mamo Marijo. Vedno znova berem preroke, posebno še modrega Siraha, ki je tako dobro poznal človekove potrebe in dal modre odgovore na človeška vprašanja. Ne morem nehati brati, ne da bi se naučil kaj novega. Skrivnostna je ta knjiga, res, tako kot celotno Sveto pismo, tudi evangeliji.

Zgodilo se je še mnogo čudežnega tiste dni v Jezusovih krajih. Ko so učenci odšli po vsem znanem svetu oznanjat božje kraljestvo, je Marija našla mir in prijazno skrb dobrih žena. Vse dni se je poglabljala v skrivnosti, ki jih je doživela. Vedela je: Bog je izpolnil vse obljube, ki jih je dal. Hvalila in slavila ga je vse dni.

Potem je močno opešala. Prišel je čas, da odide s tega sveta. In glej: Božji Sin je poslal angele, da so jo kot najdragocenejšo prebivalko zemlje na svojih rokah odnesli v nebo. Kajti njen Sin kraljuje na desnici Boga Očeta! Njegovo mamo so pričakali angeli in nadangeli, kerubi in serafi, mučenci in preroki, očaki in spoznavalci, vsi svetniki in svetnice božje ter vsi zveličani. Sin je mamo kronal s slavo in častjo, da je postala kraljica nebes in zemlje. Zdaj se veseli v kraljestvu Boga, saj je njegovo voljo spolnjevala vse življenje. Kraljuje in ima mnogo pomočnikov, ki ji prinašajo prošnje z zemlje. Vsako sprejme in položi pred svojega Sina, vladarja sveta. Vsakega človeka, ki jo kliče mama, nosi v svojem srcu. In ga vabi v nebeško kraljestvo.

Prosim jo, naj sprejme tudi mene, ubogega grešnika, ki sem jo vse življenje častil, slavil in ji pel najlepše pesmi tega sveta. Vedno sem premišljeval njeno življenje in njeno trpljenje. Priporočal sem se ji, naj bo tudi moja mati, kakor je naročil njen Sin Jezus.

Ne vem, kako je v nebesih, gotovo pa je prekrasno. Vemo, da tam ves čas odmeva pesem Hozana na višavah … in da mora biti to res lepo. Kako neskončna ljubezen do zemeljskih otrok mora biti v srcu matere Marije, da občasno zapušča nebesa in prihaja na zemljo ljudem pripovedovat o grehu in ljubezni. Bernardka, Jacinta, Francek in Lucija so le nekateri od otrok, ki so jo videli in govorili z njo. Njim je naročila, naj povedo ljudem, kaj je modrost, ki jih bo pripeljala v nebesa.

Hočem poslušati to modrost in ji slediti. Premišljujem s Sirahom:

Ko sem bil še mlad,
sem v svoji molitvi javno iskal modrost.
Sklenil sem, da se bom po njej ravnal,
navdušil sem se za dobro
in nikakor ne bom osramočen.
Svojo dušo sem naravnal k njej
in v čistosti sem jo našel.
Pridite k meni vi, ki še niste vzgojeni,
nastanite se v hiši vzgoje. (prim. Sir 51,13–23)

Marija je vse življenje hvalila Boga, kakor se trudim tudi jaz. Vem, da mi bo pomagala priti v nebesa, k njenemu sinu Jezusu, kjer je vsa lepota, kakršne oko ni videlo in uho ni slišalo. Taka krasota je pripravljena tistim, ki Boga ljubijo.

Jaz ga ljubim. To želim tudi vam, ki ste zdaj prebrali mojo knjigo. Vem, da je preprosta, kakor sem želel, da bi bilo preprosto moje srce. Kajti Jezusu je vse vseeno, on gleda samo na ljubezen. In samo na ljubezen glejte tudi vi, dragi moji.
To vam želi vaš Jošt.

»Ojoj, Jošt je napisal to knjigo! Pa sem na začetku mislil, da še pisati ne zna!« je vzkliknil Peter.

»Zdaj poznaš njegovo skrivnost in veš, da zna. In da se drži tistega izreka, da bo modrim skrito in odkrito preprostim. Vprašati moramo očeta, kako je pravzaprav z vsem tem,« je rekel Luka in skrbno zložil rumene liste, da jih bo dodal tistim v koči.

Tako so še premišljevali o Joštu in se pogovarjali, ko so zaslišali, da nekdo prihaja proti staji. Potuhnili so se, kajti če bi bil spet Aljoša, se mu sploh ne bi prikazali! Luka je previdno, da ne bi zašumela niti bilka, dvignil glavo do malega okenca in pogledal ven.



NALOGA
Pri litanijah zbrano odgovarjaj.


Kaj se je zgodilo
Otroci so prebrali zadnje strani rokopisa, na katerih jih pisec z ljubeznijo vabi, naj postanejo sveti in naj si prizadevajo za preprostost in modrost srca, postanejo naj ljubi Marijini otroci, da bodo prišli v nebesa … In prav na koncu zvedo, da je to zgodbo napisal Jošt sam! Potem pa je Luka pogledal skozi okence …




Več o knjigi Skriti zakladi Svetega pisma