Prvega maja letos mineva 125 let od prvega praznovanja praznika dela, ko se spominjamo protestnikov, umrlih v spopadu s policijo. Prve dni maja leta 1886 so delavci v Chicagu zahtevali osemurni delavnik, šest izmed njih pa je bilo ubitih. Protesti so znani kot Haymarketski izgred. Praznik dela so prvič zaznamovali leta 1890 v spomin na težko izborjene pravice in kot poziv k medsebojni solidarnosti.

60 let 1. maja goduje Jožef Delavec

Letos pa mineva tudi 60 let, odkar je papež Pij XII. prvi maj razglasil za god sv. Jožefa Delavca. To je leta 1955 storil zato, da bi bil 1. maj posvečen dan, in ne več vzrok za neslogo, sovraštvo in nasilje. V ospredju je torej delavec, ne delo. "Nikoli več delo nad delavcem! Nikoli več delo zoper delavca, delo v službi človeka, vsakega človeka in celotnega človeštva!" je dejal papež Pavel VI. ob obisku sedeža Mednarodne organizacije dela v Ženevi.

»Jožef delavec je naš zaveznik, je tisti, ki nam govori, da imamo od Boga dano pravico, da lahko vsak dela in si z delom zagotovi dostojno preživetje ter s tem uresničuje svoje želje in hotenja. Samo delavni ljudje so naravno srečni, kar se vedno znova dokazuje po vsakem dobro opravljenem delu,« pa o delavcu meni Karel Gržan.

Praznovanje Slovencev

Slovenci so praznik dela praznovali že pred njegovo uradno določitvijo za državni praznik in Jožefov god. To je priložnost, da delavci opozorijo na svoje razmere, sicer pa je na dan prej znana navada kurjenja kresa in postavljanja mlaja kot znamenje pomladnega prebujanja narave, prvega maja pa se mnogi odpravijo v hribe.

Redna zaposlitev in redna plača sta izjemi

Zdaj, 129 let po demonstracijah v Chicagu, so razmere na trgu dela zelo težke, še posebej za prve iskalce zaposlitve in brezposelne starejše. Na novinarski konferenci je v torek Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozorila na to, da sta redna zaposlitev in redna plača prej izjema kot pravilo, nekateri zaposleni pa imajo nizke prihodke in tudi z redno plačo vedno težje živijo, saj je standard padel, opozarjajo v ZSSS. Dotaknili pa so se tudi problematike mladih, med katerimi številni nimajo dela, spopadajo pa se tudi z neplačanim pripravništvom.

Žal je mogoče, da delavci zasluženega plačila celo ne dobijo. Ob tem lahko dodamo še, da se je veliko iskalcev prve zaposlitve in tistih, ki so zaposlitev izgubili, samozaposlilo, pri čemer marsikatera pravica, ki so jo izbojevali delavci v preteklosti, ni uveljavljena. Tako na primer bolniški dopust velja le po mesecu dni nezmožnosti dela, osemurni delavnik je za nekatere prej izjema kot zakonska zagotovitev, (to sicer velja tudi za nekatere zaposlene), minimalna plača ni zagotovljena, izstavljeni računi pa včasih celo niso plačani. Je že res, da samozaposlitev nekaterim prinaša večjo svobodo pri delu in fleksibilnost glede delovnega časa, a žal tudi večjo negotovost, kot jo imajo redno zaposleni. Tako pa se mladi težje osamosvajajo, načrtovanje prihodnosti in seveda tudi družine pa je skoraj nemogoče.

Foto: Oton Naglost in Jože Potrpin


Preberite tudi:

Sveti Jožef - delavec (Gregor Čušin)

Jožef Delavec – praznik dela

God zavetnika slovenskih dežel

Sodelujte pri povečanju varnosti in zdravja pri delu