Slovenci, za zmiraj gre!
Objava:
09. 10. 2020 / 15:44
Deli:
Čas branja:
3 minute
Nazadnje Posodobljeno:
12.10.2020 / 09:53
Slovenci, za zmiraj gre!
Odprtje razstave v Narodnem muzeju Slovenije ob 100. obletnici koroškega plebiscita.
FOTO: Narodni muzej Slovenije
Arhiv Republike Slovenije in Pokrajinski arhiv Maribor sta v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije in Narodnim muzejem Slovenije ter pod častnim pokroviteljstvom predsednika Boruta Pahorja pripravila razstavo ob 100. obletnici koroškega plebiscita, imenovano »Slovenci, za zmiraj gre!«, ki prikazuje celoten tok dogodkov od razpada monarhije do koroškega plebiscita 10. oktobra 1920. Razstava je, kot so ob odprtju poudarili v Narodnem muzeju, »prikaz prevratne dobe, časa, ko se zgodovina 'zgosti' in posamezne napačne odločitve ali zamujene priložnosti nepovratno vplivajo na usodo množic«. Razstava bo na ogled od sobote, 10. oktobra 2020, do 11. aprila 2021.
FOTO: Narodni muzej Slovenije
»Razstava je priložnost za obuditev spominov na negotovost po razpadu monarhije, plebiscitarni čas, propagando, obljube in posledice, s katerimi živimo in jih občutimo še danes,« je poudarila v. d. direktorice Narodnega muzeja mag. Barbara Ravnik. Razstavo bogatijo fotografije in muzejski predmeti iz slovenskih in avstrijskih javnih muzejev in zasebnih ustanov. Na ogled je 270 enot arhivskega gradiva, replik in muzejskih predmetov. »Na razstavi predstavljamo tudi pomembno in bogato fotografsko gradivo več muzejskih in arhivskih ustanov in zasebnikov v časovnem loku od razpada Avstro-ogrske do volilnih izidov koroškega plebiscita, od oktobra 1918 do oktobra 1920,« pojasnjuje soavtor razstave dr. Marko Štepec iz Muzeja novejše zgodovine.
FOTO: Narodni muzej Slovenije
Večina na razstavi, ob kateri bo izšla tudi monografija, prikazanega arhivskega gradiva, izbranega iz fondov štirih arhivov iz Slovenije, Avstrije in Srbije, bo javnosti na ogled prvič. Razstava je razdeljena na sklope: Razpad monarhije, Zasedba južne Koroške do Drave in Velikovca (november – december 1919), Nemško-avstrijska ofenziva januarja 1918, graška pogajanja o premirju in nastop t. i. Milesove komisije (januar – februar 1919), 14. januar – 28. april 1919: teror nad civilnim prebivalstvom na obeh straneh črte premirja, Tri ofenzive v šestih tednih (29. 4. – 6. 6. 1919), Življenje v coni A pod upravo Kraljevine SHS (julij 1919 – julij 1920), Obdobje antantne plebiscitne komisije (27. julij – november 1920) in Spomin.
FOTO: Narodni muzej Slovenije
Pomemben del razstave je tudi propagandno gradivo. »Pri plebiscitu ni šlo za odločanje o etični pripadnosti, temveč za priključitev eni ali drugi državi. Propaganda tako na nemški kot slovenski strani, v nemškem in slovenskem jeziku, je bila zelo agresivna. Jugoslavija je stavila na združitev vseh slovanskih bratov v skupni državi, nemška stran pa je poudarjala nedeljivost Koroške in sobivanje dveh narodov na istem območju. Na odločitev je pomembno vplivalo tudi, da je deželna vlada izdala proklamacijo z obljubo Slovencem, da bodo lahko obdržali materni jezik, svojo šolo in drugo, kar pa se ni pozneje nikdar zgodilo,« je orisala v. d. direktorice Zgodovinskega arhiva Ljubljana in nekdanja arhivistka v Pokrajinskem muzeju Maribor dr. Zdenka Semlič Rajh.
FOTO: Narodni muzej Slovenije
Razočaranje zaradi neuresničene ideje narodne samoodločbe, zapisane v programu Zedinjene Slovenije 1848, ki jo je popularizirala Majniška deklaracija 1917, je osnovalo spomin na koroški plebiscit. »Obstajala sta dva nasprotujoča si kolektivna spomina, ki so ju ločevale različne osebne izkušnje udeležencev na obeh strani in državna meja. Z zbranim gradivom, materialnimi ostanki in fotografijami smo skušali predstaviti tedanje življenje naših prednikov in hkrati poiskati muzeološko ustrezen način, kako obeležiti stoletnico in se spominjati plebiscitnega poraza,« je dodal dr. Marko Štepec.
