Kot so zapisali v kabinetu predsednika vlade naj bi bilo med poslanimi transportnimi vozili 35 težkih nakladalnih tovornjakov 8x8 in 5 težkih vodnih cistern 8x8.

Kot so izpostavili v kabinetu, je bil dogovor sprejet "v duhu solidarnosti z ukrajinskim narodom", ki se sooča z rusko agresijo, hkrati pa bo "ta krožna izmenjava okrepila tudi obrambno sodelovanje med Slovenijo in Nemčijo".

Nove pridobitve se sicer že močno veselijo v Ukrajini.

Ukrajina nujno potrebuje orožje

Slovenska pošiljka orožja Ukrajini ni posebno presenečenje. Kot so že ob začetku poletja izbrskali nemški mediji, so med Nemčijo in Slovenijo že vse od pomladi potekali pogovori, da bi Slovenija v Ukrajino poslala še naprednejše jugoslovanske tanke M-84, vendar do tega dogovora takrat ni prišlo. 

Kot so takrat poročali nemški mediji, se slovenska in nemška stran nikakor nista mogli uskladiti glede tega, kaj bi Slovenija dobila v zameno. Nemci so namreč Sloveniji ponujali precej zastarele oklepnike oklepnike marder in še starejše oklepnike fuchs, je takrat poročal nemški Spiegel.

Slovenija anj bi si namesto tega želela bistveno naprednejšo tehniko: oklepnike leopard 2, oklepnike puma in kolesna oklepna vozila GTK boxer.

Vojna je izpraznila evropska skladišča orožja

Za Slovenijo bi bile verjetno sprejemljive tudi nekatere druge možnosti, a to bistva problema ne skrije. Ruska agresija na Ukrajino je namreč močno izpraznila evropske zaloge orožja. Te so pogosto že na kritični ravni, zato evropske države nekaterih oborožitvenih sistemov nikakor ne morejo podarjati, saj jih primanjkuje že zanje.

Dogovorjena donacija je zato predvsem kompromis med tistim, kar lahko Nemčija pogreša in Slovenija potrebuje. Toda kar se tehnične oborožitve tiče, potrebuje skoraj vse, saj so bila finančna vlaganja v Slovensko vojsko v zadnjih dveh desetletjih mizerna, večina proračuna pa je bila porabljena za plače.

Kako bo Slovenija posodabljala vojsko

Slovenija je ob pridružitvi Natu obljubila, da bo kot svoj prispevek kolektivni obrambi vzpostavila dve srednji bataljonski bojni skupini.

Ti naj bi temeljila na oklepnikih 8x8, za katere je Slovenija prvič sklenila pogodbo leta 2006. Toda ta razpis je bil kasneje po aferi Patria leta 2012 razveljavljen. Brez teh oklepnikov pa Slovenija obljubljenega prispevka zvezi Nato ne more dati.

Zato je bilo že leta 2012 jasno, da bo Slovenija morala kupiti nove oklepnike 8x8. Po več letih strokovnih razprav se je naposled odločila za nakup mnogo sodobnejših oklepnikov boxer.

Teh naj bi bilo na začetku 49, v primeru nadgradenj bojnih zmogljivosti pa bi se njihovo število še povečalo. Nasprotniki posla so tako pisali, da naj bi nas vzpostavitev dveh polno operativnih bojnih skupin stala kar okoli dve milijardi evrov.

Namesto tega ponujajo alternativo. Okoli polovico cenejše oklepnike, ki niso nič drugega kot ena od različic Patriinega oklepnega modularnega vozila.

Toda ti oklepniki so po desetletju in pol od prvega slovenskega nakupa postali zastareli in odhajajo iz proizvodnje. Njihova balistična zaščita pa je precej slabša kot pri boxerjih. Zato bi Slovenija dejansko kupila nekaj, kar druge države opuščajo.

Lahko se strinjamo, da mora biti nakup vojaške opreme predvsem stvar strokovnih presoj. A dejstvo je, da Slovenija ne želi vlagati dovolj, sredstva za obrambo pa so prva, ki jih v kriznih časih čaka krčenje. Po sprva veljavnem proračunu za letos naj bi Slovenija za obrambo namenila 1,31 odstotka BDP. Ta odstotek pa bo po sprejetem rebalansu nižji, in sicer 1,27 odstotka BDP. Slovenska obljuba Natu je bila, da bo njen proračun za vojsko dosegal 2 odstotka BDP. Vendar pa ga Slovenija vse od pridružitve Natu ni dosegla nikoli. Še več, slovenski proračun je nekaj let znašal tudi manj kot odstotek BDP. S takšnim tempom pa je Slovenija že dolgo med zadnjimi v Natu. Zato bi odpoved nakupu oklepnikov bržkone pomenila, da se je Slovenija odpovedala temu, da bo imela resno vojsko, pač pa bo ta najverjetneje ostala v stanju, ko ni sposobna resnega bojnega delovanja.

.