Socialni praktikum za dijake Škofijske klasične gimnazije
Socialni praktikum za dijake Škofijske klasične gimnazije
Vzgojni načrt Škofijske klasične gimnazije, ki deluje v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, med drugim predvideva tudi dijakovo spoznavanje socialne okolice, učenje socialnih veščin in krepitev osnovnega človeškega čuta do soljudi. Razvojni tim gimnazije je skupaj s profesorico, ki vodi prostovoljstvo, letos prvič organiziral t. i. socialni praktikum za dijake drugih letnikov. Potekal je tri dni, od 19. do 21. januarja 2011, pri čemer so dijaki dva dni preživeli v različnih ustanovah, ki skrbijo za otroke ali starostnike s posebnimi potrebami. Dnevi so ponudili tudi možnost za poklicno usmerjanje v smislu spoznavanja različnih poklicev, katerih skupni imenovalec je delo z ljudmi.
Prvi dan je potekal v šoli. Na začetku je bilo na vrsti pričevanje sovrstnice na invalidskem vozičku, ki je ugotavljala, da je drugačnost v 21. stoletju še vedno tabu tema. Najmočnejša je bila v osebni izpovedi svojih občutij z naslednjimi besedami: »Včasih se sama počutim kot, da že vse življenje živim v domu za ostarele, daleč proč od dogajanja. Hudo je in iz tega ne vidim izhoda. Takrat se pogledam v ogledalo in vame zre živahna šestnajstletnica, ki mi govori ›Pojdi, uživaj svoje življenje, kajti to je tvoja edina priložnost, druge ne bo.‹ In dam ji prav. Vedno mi bodo ostali lepi trenutki in zadovoljstvo, če to storim. Tudi če sem drugačna. Vendar se sama ne bi poimenovala tako. Sem mladenka, s katero se je poigrala usoda, vendar si vseeno želim uživati življenje.«
Delavnice, ki so sledile, so dijakom ponudile osnovno znanje o osebah, ki jih bodo srečevali v prihodnjih dneh. Pogovarjali so se tudi o tem, kaj lahko mladostnik da takim osebam. Sledila je predstavitev ustanov, ki so jih večinoma pripravili njihovi predstavniki.
Drugi in tretji dan sta potekala v različnih ustanovah. Dijake so sprejeli Univerzitetni klinični center Ljubljana, Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič (enote Draga, Dom in dnevni center Šiška ter Dnevni center Fužine), Dom starejših občanov Šiška, Center starejših Trnovo, Dom starejših občanov Preddvor – Naklo, Dom upokojencev Center (Tabor – Poljane), Dom Janeza Krstnika v Trnovem, Zavod sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju, Mladinski dom Malči Beličeve, Azilni dom Vič v Ljubljani in Vincencijeva zveza dobrote – Dnevni center za brezdomce.
Dijaki so se srečali z otroki s posebnimi potrebami, bolnimi in invalidnimi otroki, mladimi iz socialno ogroženih okolij, prebivalci azilnega doma, brezdomci in ostarelimi. Odzivi dijakov in profesorjev kot tudi osebja in gojencev ustanov so bili izredno spodbudni. O tem največ povedo vtisi dijakov, ki so jih za pisali v dnevnik socialnega praktikuma:
(…) Bila sem navdušena nad tem, kako malo je treba, da lahko pomagaš drugim in kako veliko lahko pridobiš. (…) Če mi bo le čas dopuščal, bom prihodnje leto postala prostovoljka.
Lija je obiskala Mladinski dom Malči Beličeve.
Imela sem se odlično. Vsekakor je to izkušnja, ki je ne bom pozabila.
Neža je obiskala Dom starejših občanov Tabor.
(…) Moram reči, da so mi ti dnevi pomagali pri lažjem razumevanju ljudi in menim, da bi to morali ponoviti vsako leto. (…) Menim, da izkušnje, ki si jih naberemo ob teh ljudeh, velikokrat odtehtajo tudi kakšno učno snov.
Kristjan je obiskal Center starejših Trnovo.
Lahko je govoriti o pomoči. Zato cenim, da nam je šola omogočila, da stopimo v akcijo. Želim si, da bi se v težkih trenutkih spomnila na te ljudi in te tri polno preživete dneve. Tudi če nimaš materialnih dobrin, imaš kaj dati – svoje srce. Spoznala sem, da imam čudovito življenje in da življenje lahko gledam z odprtimi očmi.
Kaja je obiskala Azilni dom,
Neka gospa je praznovala 89. rojstni dan. Gospod zraven nje ji je čestital, čeprav je to od njega terjalo kar precejšen napor. Ko ji je dal roko, je gospa rekla: »Joj, vi imate pa tako mrzle roke … pa tako toplo srce!«
Maruša je obiskala Dom starejših občanov Poljane.
Najbolj razveseljivo je dejstvo, da so dijaki potrpežljivo in vztrajno premagovali zadrege ob prvih stikih z ljudmi in poskušali spoznavati osebe z drugačnimi zmožnostmi in potrebami. Postali so bolj pozorni do soljudi, pa tudi do lastnih odzivov in občutij.
Dijaki in profesorji ugotavljajo, da je takšnih vzgojnih vsebin, ki bi spodbujale razvoj socialnega čuta in dejavnosti ter širile tovrstna obzorja v programu obveznega izobraževanja premalo. A storjen je bil prvi korak, ki obeta nadaljevanje in nadgradnjo začetega.
Poročilo, ki ga je pripravila pomočnica direktorja Zavoda sv. Stanislava gospa Lily Schweiger Kotar, objavljamo s posredovanjem Tiskovnega urada SŠK.



