»Slovenci imamo veliko duhovnikov, ki so pomembno zaznamovali preteklost, vendar se lahko le redkokateri med njimi po nadarjenosti, razgledanosti in širini svojega delovanja primerja z dr. Janezom Evangelistom Krekom. Dušno pastirstvo, politika, gospodarstvo, sociala, književnost, prosveta – to je le nekaj področij, na katerih je ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja zastavil svoje moči,« je opisovanje življenjske poti Janeza Evangelista Kreka v svojem članku začel Andrej Praznik leta 2009, ko smo se spominjali 90. obletnice smrti te velike osebnosti. Umrl je 8. oktobra 1917, pokopan pa je na Žalah.

Krekova zemeljska pot se je nepričakovano končala 8. oktobra 1917 v Šentjanžu na Dolenjskem.

Mašniško posvečenje je prejel leta 1888. Novo mašo je obhajal 23. julija na Brezjah, nato pa je nadaljeval študij na Dunaju. Ko se je vrnil, je postal profesor bogoslovja v Ljubljani in bil odločen, da bo pomagal slovenskim delavcem, predvsem v kmetijstvu. Po njegovi zaslugi in ob pomoči politika Ivana Šušteršiča se je konec 19. stoletja razširilo zadružništvo. Leta 1894 je na njegovo pobudo ustanovljeno Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani, pozneje pa tudi v drugih krajih. Leta 1899 je kot misijonar odšel v Vestfalijo med slovenske in češke rudarje.

Bil je tudi poslanec in član kranjskega deželnega zbora. Zazvel se je za uveljavitev majniške deklaracije, s katero so poslanci Jugoslovanskega kluba v državnem zboru na Dunaju 30. maja 1917 zahtevali samostojno državo pod žezlom avstrijskega cesarja.

Veliko je bral in tudi pisal: pesmi, članke, črtice, povesti in igre, med njimi tudi igre Turški križ, Tri sestre in Sveta Lucija ter strokovni knjigi Črne bukve kmečkega stanu in Socijalizem.

Ob 90. obletnici smrti Janeza Evangelista Kreka so pripravili slovesnost v Šentjanžu. Glavni govornik je bil generalni vikar novomeške škofije, prelat Božidar Metelko. »Za imenom dr. Janeza Evangelista Kreka, čigar 90. obletnico smrti obhajamo, stoji človek, ki je s svojo socialno razsežnostjo, navdihnjeno s krščanstvom, na svoj način udejanjal evangeljsko solidarnost, pomagal malemu, predvsem kmečkemu človeku in s tem zaznamoval takratni slovenski prostor. Prav bi bilo, da bi se ob njem navdihoval in zgledoval tudi današnji, v Evropo zazrti Slovenec.«

Spomenik na njegovem grobu je izdelal kipar Lojze Dolinar.

Mašo je daroval takratni celjski škof Anton Stres: »Krek je gojil in poudarjal solidarnost do vseh ljudi. V gibanje za osamosvojitev naroda je združeval vse ustanove in politične skupine. Tudi mi se danes čutimo zavezane njegovemu duhu in idealom, ki ji je uresničeval. Tako si moramo tudi mi danes prizadevati za sodelovanje v blagor vseh, vsega naroda, vseh državljanov, vseh ljudi na svetu, še posebej narodov Evrope.«