Velika dvorana Teološke fakultete je bila v četrtek, 24. oktobra, precej premajhna za vse, ki so želeli od blizu spremljati glasbeno-kulturno prireditev Izziv prihodnosti, namenjeno staršem študentov teologije. Na predlog dekana p. Christiana Gostečnika so prireditev organizirali prvič, starše, brate, sestre, babice in dedke ter druge sorodnike pa so ob profesorjih Teološke fakultete, dveh škofih, Stanislavom Lipovškom in Tonetom Jamnikom, ameriških veleposlanikom Josephom Mussomelijem in drugimi gosti na odru zabavali sedanji in nekdanji študentje teologije, ki so se že uveljavili na zabavni glasbeni sceni.

Dvorana TF pred začetkom dogajanja na odru (foto Tatjana Splichal)

Dekan Gostečnik: Spoštuj očeta in mater

V pozdravnem nagovoru je dekan Gostečnik govoril o četrti božji zapovedi: Spoštuj očeta in mater, da boš dobro živel in ti bo dobro na zemlji. »To je edina zapoved, ki ponuja nagrado, če jo izpolnjuješ, vse druge imajo kazni. Da je spoštovanje očeta in matere nekaj najbolj temeljnega v življenju, je dejal dekan Gostečnik in pristavil, da morda ni bilo še nikoli toliko kričanja po očetu kot danes. »Ker mlad človek potrebuje, da nekdo verjame vanj. Kakšen je oče, ki ne verjame, da bo njegov otrok uspel?« je dejal Gostečnik. »Mama je tista, ki otroka čuti.« Oče in mama sta tista, ki pokažeta, da nas Bog ljubi, je še dejal Gostečnik in se zahvalil očetom in mamam, ki so prišli na Teološko fakulteto ter sklenil: »obljubljamo, da bomo vaše zvesti otroci.«

Škof Anton Jamnik je v nagovoru dejal, da zdaj razume, zakaj so študentje Teološke fakultete tako uspešni. »Ker imajo dobre korenine!« Da so teologi v teh »gluhih in zmedenih« časih potrebni, je nadaljeval in dal pomembno mesto tudi družinam, kjer so odraščali. »Ko hodim po župnijah, opažam vašo vlogo, dragi starši. Brez vas ne bi bilo duhovnega življenja v župnijah!«

Profesor Klun: Teologija in filozofija ostajata univerzalni znanosti

Osrednji nagovor je imel profesor filozofije Branko Klun, naslovil ga je Spraševati, poslušati, živeti. Da ob besedi teologija pridejo na misel najrazličnejše asociacije, povezane s posplošenimi sodbami in družbenimi predsodki, je dejal v uvodu. »Tudi v celotnem občestvu znanosti, v »universitas scientiarum«, se na teologijo pogosto gleda postrani, se jo tolerira kot ostanek zgodovinskega izročila, ki naj bi jo moderna znanost že zdavnaj prehitela. Podobno usodo sicer deli tudi filozofija, čeprav se sodba o njej povezuje z manj predsodki. Pa vendar sta bili ravno filozofija in teologija tisti, v obzorju katerih so se razvile posamične znanosti in ki sta odprli pot sistematičnemu znanstvenemu spraševanju. To je v srednjem veku privedlo do nastanka univerz in tlakovalo pot novoveški znanstveni metodologiji, ki je danes splošno sprejeta in ki povratno – kot ironija zgodovine – zviška gleda na svoje lastne začetke.«

Klun je dejal , da teologija in filozofija na povsem staromoden način ostajata univerzalni znanosti, ker se sprašujeta po celoti, ker si dovolita postavljati celovita vprašanja glede človeka, sveta in presežnosti: kdo sem, kaj je moje življenje, kaj lahko z gotovostjo vem, kako naj živim, v kaj smem upati.

Priljubljeni profesor Branko Klun

Kako pristenje in polneje živeti?

Klun je dejal, da so na Teološki fakulteti vse bolj navzoči študijski programi, ki se skrivnosti življenja posvečajo v okviru zakonskih in družinskih odnosov. »Tudi v tem primeru njihovo dejavnost, zlasti terapevtsko, lahko povežemo z glagoloma »spraševati« in »poslušati«. Medosebni odnos je najprej in v prvi vrsti pogovor ali dialog. In še zlasti tam, kjer se skozi zgodovino težavnih odnosov zoži odprtost življenju, kjer ranjenost onemogoča, da bi življenje prišlo v polnosti do izraza, je potrebna pot novega pogovora. Takšnega, ki zna spraševati globlje in ki zna prisluhniti bolje. Takšnega, ki nas osvobaja za novo hvaležnost in čudenje življenju, za pristno spraševanje celovitih vprašanj in nov posluh zanje.«

Zadnjo besedo ima življenje, je sklenil Klun. »Na zunaj tako drugačno v različnih zgodovinskih obdobjih in v različnih kulturah, pa vendar tako skupno vsem nam ljudem. Zato spraševanje grških filozofov o tem, katero življenje je zares dobro in uspelo, ohranja svojo nezmanjšano aktualnost tudi danes. Prav tako kot kristjani verjamemo, da ima razodetje Božje ljubezni v Kristusu, ki je prišel »da bi imeli življenje in ga imeli v obilju«, brezčasno veljavo in da smo v vsakem trenutku sposobni izkušati to presežno obilnost. Resnica glede življenja se ne odloča zunaj njega. Prav to pa je prvi in nenehni izziv vseh naših akademskih prizadevanj: kako pristneje in polneje »živeti«.«

"Imejte svoje duše, mehke in čvrste ..." je rapal Rok Terkaj, nekdanji študent Teološke fakultete (foto: Tatjana Splichal)

V gospel kvartetu 4Given so tudi študentje TF (foto Tatjana Splichal)

Med člani cappella skupine A - Kamela so tudi teologi (foto Tatjana Splichal)

Ob koncu so se Zboru Bee Geesus pridružili vsi nastopajoči, dekan Gostečnik pa je na oder povabil družini Rožman in Jurkovič, brez katerih prireditve, kot je dejal, ne bi bilo. (foto Tatjana Splichal)