Romarska sezona na Svete Višarje v Kanalski dolini v Italiji je v polnem teku. Poseben razlog za romanje k temu Marijinemu svetišču bo v nedeljo, 2. avgusta, ko se bodo na 27. romanju treh Slovenij tam zbrali Slovenci iz matične domovine, zamejstva in izseljenstva.
Ob poldne bo skupaj z izseljenskimi duhovniki mašo daroval nadškof msgr. Alojz Uran. Še prej pa bo tržaški publicist Ivo Jevnikar spregovoril tem, kako je 2. svetovna vojna spremenila »vse tri Slovenije«. Po maši bo na ploščadi za cerkvijo kratek kulturni program.

Na Svete Višarje je mogoče priti tudi z žičnico.

Višarski dnevi mladih

Romanje sofinancira Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, organizirata pa Zveza evropskih izseljenskih duhovnikov in Rafaelova družba, ki je pripravila tudi Višarske dneve mladih. Začeli so se v petek, 31. julija, končali pa se bodo v nedeljo, 2. avgusta. Mladi bodo spoznavali življenje slovenskih povojnih izseljencev in obiskali Ziljsko dolino. O njej in življenju Slovencev bodo pripovedovali Milka Kriegl in Pepca Druml, župnik Stanko Trap in ravnateljica dvojezične ljudske šole Katarine Sticker.

Višarska zgodba

Svete Višarje so ena izmed najstarejših, najbolj znanih in najvišje ležečih romarskih poti, kamor poleg Slovencev romajo tudi Italijani in Avstrijci. Tako se povezuje slovanski, romanski in germanski narod. Prva kapelica je bila na Višarjah postavljena že leta 1360, ko je pastir našel izgubljene ovce ob kipu Marije z Jezusom, ki ga je počastil s poklekom in odnesel v župnišče, vendar se je kip že naslednji dan vrnil na Višarje. Isto se je ponovilo še naslednja dva dneva. Po posvetu z oglejskim patriarhom so zato na kraju, kjer se je kip pojavljal, postavili kapelico, cerkev pa je bila zgrajena leta 1645. Na oltarju pa stoji Marijin kip z detetom, ki je bil narejen že v 14. stoletju. Zaradi jožefinskih reform in prve svetovne vojne je cerkev večkrat spremenila svojo obliko. Poslikal jo je Tone Kralj, ki je upodobil tudi Višarsko zgodbo o izgubljenih ovcah.