Papež Benedikt XVI. je z okna apostolske palače med nagovorom pred molitvijo angelovega češčenja na včerajšnjo nedeljo svete nazareške družine spregovoril o vlogi Device Marije in svetega Jožefa pri Jezusovi vzgoji ob dogodku iz včerajšnjega evangelija, ko dvanajstletni deček med romanjem v Jeruzalem ostane v templju.

Trg svetega Petra, osvetljen s soncem, so po navedbah Radia Vatikan včeraj napolnili številni romarji. Sveti oče jim je med nagovorom spregovoril o prazniku svete nazareške družine in pojasnil, kako nam je včerajšnje bogoslužje z evangeljskim odlomkom predstavilo Devico Marijo in svetega Jožefa, ki se, zvesta izročilu, skupaj z dvanajstletnim Jezusom za velikonočne praznike odpravita v Jeruzalem. Jezus je prvič vstopil v Gospodov tempelj štirideset dni po svojem rojstvu, ko sta njegova starša zanj darovala 'dve grlici ali dva mlada goloba' (Lk 2,24), torej daritev revnih. 'Luka, katerega celotni evangelij je prežet s teologijo ubogih in uboštva, da razumeti, ... da je bila Jezusova družina prišteta med uboge v Izraelu. S tem nam da tudi razumeti, da je lahko ravno med njimi zorela izpolnitev obljube', je Benedikt XVI. v svoji zadnji knjigi, ki govori o Jezusovem otroštvu. Jezus je danes ponovno v templju, je včeraj dejal sveti oče, a tokrat v drugačni vlogi, saj je osebno vpleten. On je skupaj z Marijo in Jožefom, kot je predpisovala postava, opravil romanje v Jeruzalem, čeprav še ni dopolnil trinajstega leta starosti, kar je znak globoke pobožnosti svete družine. Ko pa sta se starša odpravila nazaj v Nazaret, se je dogodilo nekaj nepričakovanega. On je, ne da bi kaj rekel, ostal v mestu. Tri dni sta ga Marija in Jožef iskala in našla v templju med pogovorom z učitelji postave. Ko sta ga vprašala za pojasnilo, jima je Jezus odgovoril, da se ne bi smela čuditi, saj je tu njegovo mesto, to je njegova hiša, pri Očetu, ki je Bog. 'On je izpovedal', piše Origen, 'da je v templju svojega Očeta, tistega Očeta, ki nam ga je razodel in za katerega je rekel, da je njegov Sin'.

Marijina in Jožefova zaskrbljenost za Jezusa, je zaskrbljenost vsakega starša, ki vzgaja otroka, ga uvaja v življenje in v razumevanje resničnosti. Danes moramo še posebej moliti h Gospodu za vse družine sveta. Da bi starši s posnemanjem svete nazareške družine resnično skrbeli za rast in vzgojo svojih otrok, da bi ti zoreli v odgovorne in poštene državljane in da ne bi pri tem pozabili, kako je potrebno vero kot dragocen dar gojiti pri svojih otrocih z osebnim zgledom. Hkrati pa tudi molimo, da bo vsak otrok sprejet kot Božji dar in ga bo podpirala ljubezen očeta in matere, da bo lahko rastel kot Gospod Jezus 'v modrosti, starosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh' (Lk 2,52). Naj bo Marijina in Jožefova ljubezen, zvestoba in prizadevanje, zgled vsem krščanskim zakoncem, ki nikakor niso prijatelji svojih otrok ali gospodarji nad njihovimi življenji, temveč varuhi tega neprecenljivega Božjega daru.

Naj po molku Jožefa, pravičnega moža in zgledu Marije, ki je vse ohranila v svojem srcu, vstopimo v skrivnost svete družine, polne vere in človeškosti. Vsem krščanskim družinam želim, da bi živele v Božji navzočnosti z isto ljubeznijo ter istim veseljem kot Jezusova, Marijina in Jožefova družina, je svoj nagovor na včerajšnji praznik svete nazareške družine zaključil Benedikt XVI.

Foto: splet