Škof v norveški prestolnici Oslo, Bernd Ivar Eidsvig, je za avstrijske medije spregovoril o izkušnjah Katoliške cerkve na Norveškem, ki je po njegovih besedah značilna migrantska Cerkev. Tudi politika se zaveda, da dežela potrebuje migracijo. V bistvu je Norveška v enakem položaju kot vse druge zahodno- in severnoevropske države.

Katoliška cerkev na Norveškem zadnja leta beleži nezadržno rast. Leta 2005 je bilo v državnem registru zabeleženih 42.000 katoličanov, danes jih je že 177.0000. In to sta le približno dve tretjini vseh katoličanov v državi, je pojasnil škof. Muslimanov je na Norveškem nekaj manj kot katoličanov, islamsko skrajništvo pa tam ne predstavlja nikakršnih težav.

Le 15 % katoličanov v škofiji Oslo je po besedah škofa Eidsviga rojenih na Norveškem. 50 % jih prihaja s Poljske, številni drugi verniki pa iz Litve, Vietnama, s Filipinov, na Norveškem pa živi tudi veliko Tamilcev in priseljencev iz Latinske Amerike ter klasičnih migrantov in beguncev: »Nekateri se poročijo in ostanejo v deželi, drugi se po nekaj letih vrnejo v svojo domovino.«

Pastorala je zaradi številnih različnih narodnosti in jezikov zelo kompleksna, je še povedal norveški škof. Zgolj v njegovi stolni župniji v Oslu v dveh cerkvah vsako nedeljo obhajajo skupno štirinajst bogoslužij; v norveškem, angleškem, poljskem, španskem, francoskem, hrvaškem in vietnamskem jeziku. Pastorala je organizirana predvsem po jezikovnih skupinah. Norveškim katoličanom – »bodisi drugi ali tretji generaciji priseljencev ali pa spreobrnjencem iz luteranskih Cerkva« - kot manjšini v lastni Cerkvi ni vedno lahko.

Težave s prijavo

V narodnem registru je torej zabeleženih 177.000 katoličanov, kar pa sta, kot je pojasnil škof, le dve tretjini vseh katoliških vernikov v državi: »Mnogi Vietnamci se bojijo prijaviti, ker imajo slabe izkušnje iz domovine, kjer jih je država tudi preganjala.« Tudi številni Poljaki se ne želijo prijaviti, prav tako iz izkušenj, ki segajo še v obdobje komunizma. Nekateri pa preprosto ne vedo, da je prijava sploh mogoča.

71 % Norvežanov je luterancev

Okoli trije do štirje odstotki prebivalcev Norveške pripadajo Katoliški cerkvi, luteranci pa predstavljajo 71 % prebivalstva. Od 1. januarja letos luteranska Cerkev ni več državna, v praksi pa je seveda še vedno prevladujoča cerkvena moč v državi. Katoliška cerkev je z »velikim bratom« v dobrih odnosih, je pojasnil škof Eidsvig: »Kolikor močnejša je luteranska Cerkev, toliko bolje se godi tudi nam.« Katoličani namreč gostujejo tudi v 80 luteranskih cerkvah na Norveškem in tam obhajajo bogoslužja. V nasprotnem primeru bi bilo za pastoralo dosti težje poskrbeti.

Poleg škofije Oslo sta na Norveškem še dve samostojni prelaturi pod škofovskim vodstvom: Trondheim in Tromsö. V državi deluje skupno okoli 105 katoliških duhovnikov.

Cerkev na Norveškem je del Nordijske škofovske konference, ki ji pripadajo katoliški škofje Norveške, Švedske, Danske, Finske in Islandije. V teh deželah živi skupno okoli 340.000 katoličanov, mnogi med njimi so priseljenci. Nordijski škofje so v letošnjem juniju opravili obisk ad limina v Vatikanu.

Vir: kath.net
Foto: splet