Predstavnik kitajskih oblasti, ki je zadolžen za odnose s tujino, Liu Jianchao, je 21. februarja v Pekingu potrdil, da je Ljudska republika Kitajska v stikih z Vatikanom in da si obe strani prizadevata premostiti medsebojne razlike. Podrobnosti ni hotel izdati. Dejal pa je, da na Kitajskem upajo, da se bo pri Svetem sedežu kaj »premaknilo«. Znano je, da ta vzdržuje diplomatske odnose s Tajvanom (»republiko Kitajsko«), s čimer se v Pekingu ne morejo sprijazniti. Prav tako prihaja do napetosti med Svetim sedežem in Pekingom ob imenovanjih novih kitajskih škofov.

Po zmagi komunistov v kitajski državljanski vojni leta 1949 so apostolsko nunciaturo iz »južne prestolnice« narodne kitajske vlade Nanking premestili na Tajvan. Nove komunistične oblasti na Kitajskem so tako katoličanom kot tudi protestantom oklestile odnose z Zahodom na »samo tri« ravni: samovzdrževanje, samooznanjevanje in samouprava«. Leta 1957 so ustanovili Domoljubno združenje kitajskih katoličanov (PACC), ki ima do danes uradno besedo v katoliški Cerkvi na Kitajskem, med kulturno revolucijo pa je bilo prav tako ostro preganjano.

V katoliški Cerkvi na Kitajskem sta danes dve »usmeritvi«, med katerima pa ni ostrih ločnic. Eno je še vedno PACC, drugo pa brezpogojna zvestoba papežu. V zadnjih letih so se sporazumeli, da bodo pri določanju novih škofov upoštevali »domoljubni« način volitev, hkrati pa si prizadevali doseči tudi soglasje Svetega sedeža.