Upodobitev zadnje večerje v cerkvi na Žalostni gori pri Preserju 

Veliki teden

V velikem tednu zaznamujemo največjo krščansko skrivnost: vstajenje od mrtvih. Vrhunec velikega tedna, ki ga začenjamo na cvetno ali oljčno nedeljo, je velikonočno tridnevje: veliki četrtek, veliki petek, velika sobota in velikonočna nedelja. A to so štirje dnevi, bi lahko kdo dejal. Na Slovenski škofovski konferenci so dilemo pojasnili takole: »Ker se velikonočno tridnevje začne že z velikim četrtkom, nas lahko zavede, da gre za bogoslužja velikega četrtka, petka in sobote. To pa bi bilo v nasprotju z izrazom Triduum Sacrum, s katerim je sv. Ambrož in s Sacratissimum Triduum, s katerim je sv. Avguštin označeval skrivnost križanega (petek), pokopanega (sobota) in vstalega Kristusa (nedelja), skratka Kristusovo velikonočno skrivnost. In ker se po judovskem koledarju dan začne z večerom prejšnjega dne (po sončnem zahodu), se liturgično gledano nedelja ali slovesni praznik začne že zvečer prejšnjega dne. Tako je nedelja daljša od konvencionalnega časa enega dne in se začne po sončnem zahodu v soboto zvečer. In če štejemo sedaj soboto od sončnega zahoda zvečer, nazaj štiriindvajset ur, pridemo do petka zvečer in še enkrat štiriindvajset ur nazaj, pridemo do četrtka zvečer. Tako so, liturgično gledano, resnično le trije dnevi, imenovani velikonočno tridnevje.«

Veliki četrtek

Torej se za kristjane duhovno najbolj poln čas v letu začne na veliki četrtek zvečer z večerno mašo. Dopoldanska krizmena maša, ki se imenuje po posvetitvi oljčnega olja v sveto krizmo, tako še ne spada v velikonočno tridnevje. Duhovniki pri tej maši obnovijo duhovniške obljube in s tem pokažejo medsebojno povezanost ter povezanost s škofom in stolno cerkvijo.

Na veliki četrtek se spominjamo Jezusove zadnje večerje z apostoli. »Medtem ko so učenci jedli, je Jezus vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil, jim ga dal in rekel: 'Vzemite, to je moje telo.' Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in vsi so pili iz njega. In rekel jim je: 'To je moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge.'« (Mr 14, 22–25.) Tako je ustanovil zakrament evharistije in zapovedi ljubezni ter služenja drug drugemu. Jezus je pri zadnji večerji daroval prvo evharistično daritev ali mašo. »Evharistija je zakrament Božje ljubezni do ljudi in zakrament edinosti Cerkve, z njo pa se uresničuje tudi edinost Božjega ljudstva. Pri evharistiji se spominjamo smrti in vstajenja Kristusa. Kristus je na veliki četrtek postavil zapoved medsebojne ljubezni, kar je simbolično udejanjil z umivanjem nog učencem« (SŠK). Na veliki četrtek se tudi zahvalimo za zakrament mašniškega posvečenja.

Foto: Tatjana Splichal