V župnijski cerkvi v kraju Bocsa na severovzhodu Romunije so minulo nedeljo po dvainšestdesetih letih ponovno darovali sveto mašo. Kot poročajo pri vatikanskem radiu, je župnija nekaj posebnega tudi zato, ker si jo delita grško-katoliška in pravoslavna Cerkev. Župnija Bocsa je s tem postala svetal zgled preseganja nesoglasij med grko-katoličani in pravoslavnimi, ki so se po padcu železne zavese pogosto znašli v sporih glede nepremičnin.

Grško-katoliško župnijo je leta 1948 zaplenila takratna komunistična oblast in jo izročila v last pravoslavni verski skupnosti, grško-katoliško Cerkev pa prepovedala. Grko-katoličani so nato svojo veroizpoved živeli le še skrivaj. Ko je grško-katoliško Cerkev država ponovno priznala, je papež Janez Pavel II. leta 1990 na tem območju ponovno postavil škofijo. Od takrat se grko-katoliška skupnost neprestano bori za vrnitev zaplenjene lastnine, medtem ko se pravoslavni sklicujejo na število vernikov, glede na to, da se je v zadnjih desetletjih število grko-katoličanov vidno zmanjšalo.

V primeru župnije v Bocsi je katoliška skupnost pravoslavno Cerkev že leta prosila za vrnitev župnije oziroma predlagala iskanje rešitve glede uporabe svetišča. Primer je prišel celo pred sodišče, ki je v začetku letošnjega leta dalo prav grško-katoliški skupnosti, pravoslavni skupnosti pa je bil predložen sporazum o uporabi cerkve. Kljub prvotnemu zavračanju predloga s strani pravoslavne Cerkve je bil 1. julija podpisan skupen sporazum, po katerem si obe skupnosti delita uporabo cerkvenih prostorov ob različnem času. V cerkvi v Bocsi je bila tako minulo nedeljo po dolgih dvainšestdesetih letih ponovno darovana sveta maša v grško-katoliškem bogoslužju.