Papež Benedikt XVI. je med včerajšnjo splošno avdienco v Castel Gandolfu govoril o sv. Piju X., papežu, katerega god katoliška Cerkev obhaja v soboto. Kot poročajo pri vatikanskem radiu, se je posebej spomnil prebivalcev Pakistana, ki so jih prizadele hude poplave ter terjale številna življenja.

V katehezi je sveti oče osvetlil lik sv. Pija X. in izpostavil nekatere vidike, ki so, kot je dejal, lahko koristni tudi za duhovnike in vernike v današnjem času. Poudaril je, da nas sv. Pij X. uči, kako je v osnovi našega apostolskega delovanja na različnih področjih vedno potrebna tesna osebna povezanost s Kristusom. To povezanost je potrebno vsak dan gojiti in v njej rasti, v tem pa je po besedah Benedikta XVI. jedro celotnega nauka in pastoralne zavzetosti svetega papeža Pija X.

Po besedah svetega očeta Benedikta XVI. je pontifikat sv. Pija X. v zgodovini Cerkve pustil neizbrisno znamenje. Pij X. si je namreč prizadeval reformo, kar izraža tudi njegovo geslo 'Vse prenoviti v Kristusu'. S svojimi pobudami je posegel na različna cerkvena področja. Od vsega začetka se je posvetil reorganizaciji Rimske kurije, zahteval je sestavo novega kodeksa kanonskega prava, začel obnovo študija in formacije za bodoče duhovnike in ustanovil tudi vrsto semenišč, opremljenih z dobrimi knjižnicami in profesorji.

Prav tako pomembno področje, na katerega je posegel papež Pij X., je bilo izobraževanje Božjega ljudstva o cerkvenem nauku. Že kot župnik je sam pripravil katekizem in si med svojo škofovsko službo v Mantovi prizadeval za pripravo enotnega katekizma, če ne vsesplošnega, pa vsaj italijanskega. Razumel je namreč, da so razmere tistega časa, tudi zaradi izseljevanja, zahtevale en sam katekizem, na katerega bi se lahko skliceval vsak vernik, ne glede na kraj in življenjske okoliščine. Kot papež je pripravil besedilo krščanskega nauka za rimsko škofijo, ki se je nato razširilo po vsej Italiji in svetu. Ta katekizem, imenovan Katekizem Pija X., je bil potem mnogo let zanesljiv priročnik pri učenju verskih resnic, s preprostim jezikom, jasen in natančen za učinkovito pojasnjevanje.

Benedikt XVI. je posebej izpostavil liturgično reformo, ki jo je uvedel Pij X., predvsem kar se tiče sakralne glasbe, saj je želel, da bi se z glasbo vernike uvedlo v globlje molitveno življenje in celovitejše sodelovanje pri zakramentih. V motu propriu iz leta 1903 je Pij X. zapisal, da ima pravi krščanski duh svoj prvi in nepogrešljiv izvir v aktivnem sodelovanju pri svetih skrivnostih ter pri občestveni in slovesni molitvi Cerkve. Zato je priporočal pogosto pristopanje k zakramentom, bil naklonjen vsakodnevnemu prejemanju svetega obhajila z dobro pripravo in odobraval prvo obhajilo otrok pri starosti sedmih let.

Sv. Pij X. se je tudi zoperstavil nekaterim težnjam, ki so se pojavljale na področju teologije konec 19. stoletja in na začetku 20. stoletja, ter obsodil modernizem, da bi zavaroval vernike pred zmotnimi idejami in podprl znanstveno poglobitev razodetja v skladu s cerkveno tradicijo. 7. maja 1909 je z apostolskim pismom Vinea electa ustanovil Papeški biblični inštitut. Zadnja leta življenja ga je hudo prizadela senca prve svetovne vojne. 2. avgusta 1914 je katoličanom po vsem svetu namenil besede, s katerimi je med drugim izrazil trpko žalost nad takratnimi dogodki. Sv. Pij X. je umrl 20. avgusta 1914 v duhu svetosti, glas o njej pa se je med kristjani hitro širil.

Ob koncu včerajšnje splošne avdience je sveti oče še spomnil na prebivalce Pakistana, ki so jih prizadele hude poplave, terjale številna življenja in mnoge družine pustile brez domov. Papež je vse, ki so izgubili življenje, izročil Božjemu usmiljenju ter izrazil duhovno bližino svojcem in vsem, ki trpijo zaradi te naravne katastrofe. Pozval je k solidarnosti in h konkretni podpori s strani mednarodne skupnosti.