Po včerajšnji dopoldanski sveti maši in molitvi angelovega češčenja v kalabrijski škofiji Lamezia Terme se je papež Benedikt XVI. popoldne odpravil še v kraj Serra San Bruno, kjer je obiskal tamkajšnjo kartuzijo. Kot poročajo pri Radiu Vatikan, je sveti oče najprej nagovoril prebivalce kraja, ki so se zbrali na trgu pred kartuzijo.

Prisrčno jih je pozdravil ter jih spomnil, kako velik privilegij imajo, da živijo v neposredni bližine kartuzije. Po besedah svetega očeta namreč prisotnost skupnosti menihov, s svojo dolgo zgodovino, ki sega vse do svetega Bruna, predstavlja neprenehen klic k Bogu, odprtost za nebo in vabilo k spominjanju, da smo bratje v Kristusu. Samostani imajo v svetu zelo dragoceno ali celo nepogrešljivo nalogo, je še dejal Benedikt XVI. Ozračje v današnji družbi namreč ni zdravo, okužila ga je miselnost, v kateri vladajo gospodarski interesi in ki jo skrbijo zgolj zemeljske zadeve. V tem ozračju pa ni odrinjen le Bog, ampak tudi bližnji, zato je izginilo prizadevanje za skupno dobro. Nasprotno pa je samostan vzor družbe, ki je v središče postavila Boga in bratske odnose, zato samostane tudi v današnjem času nujno potrebujemo.

Nazadnje pa je sveti oče opozoril, da je bližina kartuzije za prebivalce kraja Serra San Bruno poleg privilegija tudi odgovornost, saj je njeno mogočno duhovno tradicijo potrebno ohranjati kot zaklad in jo poskušati udejanjati v vsakdanjem življenju.

Po nagovoru prebivalcev je papeža v kartuziji Serra San Bruno sprejel prior Jacques Dupont, sveti oče pa je v njihovi cerkvi nato vodil obred večernic. Vmes je v nagovoru zbranim spregovoril o vezeh med Svetim sedežem in kartuzijanskim redom v zadnjem stoletju.

Sveti oče je spomnil tudi na izrek svetega Bruna, ki govori o zapuščanju minljive resničnosti in poskušanju oklepanja večnosti. Te njegove besede izražajo globoko željo, da bi dosegel združenost z Bogom, zapustil vse drugo, kar onemogoča to skupnost, in se prepustil prevzeti neskončni ljubezni Boga. Želel je živeti iz te ljubezni. Sveti Bruno in njegovi duhovni sinovi so tako našli skrit zaklad, ko so radikalno odgovorili na Jezusov klic. Vsak samostan, je pojasil papež, je oaza, v kateri se z molitvijo in meditacijo neprestano izkopava globok vodnjak, iz katerega lahko zajemamo 'živo vodo' za našo najglobljo žejo.

Kartuzija pa je še prav posebna oaza, v kateri se neguje tišino in samoto. Njeno poslanstvo je po papeževih besedah v današnjem svetu bolj kot kdajkoli prej aktualno in pomenljivo. Tehnični napredek je prinesel udobje, obenem pa tudi določeno vznemirjenost, na primer hrup v mestih in virtualni svet, ki počasi nadvladuje stvarnost. Nekateri ljudje niti niso več sposobni dalj časa ostati v tišini ali samoti. Te družbene in kulturne okoliščine kažejo, kako je značilna karizma kartuzije 'dragocen dar za Cerkev in ves svet, dar, ki vsebuje globoko sporočilo za naše življenje in celotno človeštvo.'

Papež je svoj nagovor sklenil s spodbudnimi besedami, namenjenimi članom skupnosti kartuzije Serra San Bruno, poroča Radio Vatikan. Cerkev jih potrebuje, je dejal, in njihovo mesto ni obrobno. Vsak član Božjega ljudstva je pomemben in ima isto dostojanstvo. Je neločljiv od celote, zato tudi oni potrebujejo Cerkev, saj so v njenem srcu. Geslo kartuzijanov 'Križ stoji, svet se pa vrti' priča, da je življenje v kartuziji deležno trdnosti križa, torej trdnosti Boga in njegove zveste ljubezni. Ko kartuzijani ostajajo tako čvrsto združeni s Kristusom, je zaključil papež, sodelujejo v njegovem poslanstvu odrešenja.