V zadnjem obdobju je tudi v Sloveniji vse bolj živahna razprava o vplivu mobilnih naprav in družbenih omrežij na mladostnike ter posledicah njihove uporabe v šolskem okolju. Na Škofijski klasični gimnaziji so se zato odločili, da se s tem vprašanjem neposredno soočijo, zato so v tednu med 14. in 17. aprilom tako dijake kot profesorje pozvali, da se »odrečejo« svojim mobilnim telefonom.

O tej pobudi smo se pogovarjali s koordinatorjem projekta, profesorjem informatike Valentinom Sojarjem.

Valentin Sojar je profesor informatike na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. FOTO: Arhiv ŠKG

Ali so imeli dijaki mobilne telefone pri sebi ali so jih ob prihodu v šolo kam spravili?

Dijaki so ob začetku šolskega dne praviloma oddali svoje mobilne telefone. Pri prvi šolski uri je vsak profesor v razred prinesel posebno škatlo, namenjeno shranjevanju telefonov v času pouka. Dijaki so svoje telefone pred oddajo označili, jih odložili v škatlo, profesor pa je njihovo oddajo zabeležil na posebnem seznamu. Nekateri dijaki so se odločili, da telefonov sploh ne bodo prinesli v šolo, ampak so jih pustili doma ali v svoji garderobni omarici. Večina dijakov, ki bivajo v Jegličevem dijaškem domu, pa je telefone pustila kar v svojih sobah in jih tako čez dan sploh niso imeli pri sebi. Ob koncu zadnje šolske ure je profesor škatlo ponovno prinesel v razred in dijakom razdelil njihove telefone.

Igranje šaha namesto igric na telefonu. FOTO: Arhiv ŠKG

Kakšna so vaša opažanja? Kako se je obnašanje dijakov spremenilo?

Na hodnikih je bilo bolj živahno, več dijakov je telefone nadomestilo s knjigami, dijaki pa so si priskrbeli različne družabne igre. Izkoristili so možnost aktivnega odmora v telovadnici ali igranja 'roverčka' na igrišču. Več so se pogovarjali in družili s sošolci.

Športni trenutki v telovadnici. FOTO: Arhiv ŠKG

Se kdo ni želel ali hotel pridružiti tej pobudi? Je bila v tem primeru uporaba mobilnih telefonov dovoljena?

Razumljivo so se pojavili tudi taki, ki se z omenjeno pobudo niso strinjali. Uporaba telefona skozi celoten dan ni bila zaželena, kar je pomenilo, da je bil telefon dijaku, ki ga je uporabljal med odmori v pričo profesorja, odvzet in ga je prejel na koncu pouka pri ravnatelju.

Fantovsko druženje med odmorom. FOTO: Arhiv ŠKG

Boste to še kdaj ponovili ali morda to uvedli kot ustaljeno prakso?

V marcu smo že izvedli t. i. dan brez telefona, ki je bil glede na odzive dijakov zelo pozitivno sprejet, tako da je tudi to eden od razlogov, zakaj smo se odločili za teden brez telefonov. Vemo, da je v trenutni družbi težko preživeti brez pametnega telefona, vendar je pomembna tudi njegova kritična uporaba. Razmišljamo seveda o prihodnosti in tem, kako bi lahko mladim pomagali pri tem.

Igranje namiznega tenisa. FOTO: Arhiv ŠKG

Kakšen je cilj vaše pobude?

Cilj pobude je mlade ozavestiti o posledicah prekomerne uporabe pametnih telefonov in jih spodbuditi k temu, da bi telefone uporabljali smiselno in kritično. Seveda pa tudi, da bi čas v šoli namenili pouku in bolj pristnemu druženju s sošolci.

O vtisih in občutkih v tednu brez mobilnih telefonov smo povprašali dijakinjo Aniko in dijaka Danijela.

Dijakinja 2. letnika Anika Stres je ob tem povedala: »Dnevi brez telefona v šoli se zame niso drastično spremenili, saj sama že prej nisem uporabljala telefona skozi šolski dan. Sem pa opazila spremembe med glavnimi odmori, saj je klepet na hodnikih postal bolj živahen. Zdi se mi, da se ne zavedamo dovolj, kako nas mobilni telefoni včasih omejujejo in oddaljujejo od resničnega sveta.«

Tudi Danijel Štih, prav tako dijak 2. letnika, je opazil pozitivno spremembo: »Za teden brez telefonov sem svoj telefon pustil kar v dijaškem domu, da mi ga ni bilo treba oddajati na začetku pouka. Tako sem se med odmori več družil s sošolci, med glavnim odmorom pa sem šel, kot po navadi, na aktivni odmor v telovadnico, tako da dan brez telefonov zame ni bil nič posebnega. Se mi pa zdi, da je bilo v tem času med odmori na hodnikih več dijakov kot prej.«