Foto: Vatican Media

Letošnji prejemnik Templetonove nagrade je ameriški zdravnik in genetik Francis Sellers Collins, od leta 2009 direktor Narodnega inštituta za zdravje v ZDA. Dr. Collins najbolj slovi po projektu človeškega genoma s preloma stoletja. Širša javnost ga je spoznala z delom Jezik Boga – Znanstvenik predstavlja dokaze za verovanje, ki je leta 2019 izšla tudi v slovenskem prevodu. Papež Benedikt XVI. ga je leta 2009 sprejel med člane Papeške akademije znanosti.

Templetonova nagrada je eno izmed najprestižnejših odlikovanj v svetu, podeljujejo pa jo posameznikom, ki na teoretični ali praktični ravni prispevajo k potrjevanju duhovne razsežnosti človeškega življenja. V zadnjih letih so jo med drugimi prejeli jordanski kralj Abdulah II. (2018), rabin Lord Jonathan Sacks (2016), Tomáš Halík (2014), Desmond Tutu (2013), Dalajlama (2012), Billy Graham (1982) in mati Terezija (1973).

Letošnji prejemnik je bil razglašen 20. maja, nagrado pa mu bodo izročili konec leta med virtualno slovesnostjo. V pogovoru za spletni portal Vatican News je Collins izrazil svoje presenečenje nad imenovanjem in izpostavil, da znanost in vera lahko nastopata v skupnem dialogu.

»Nikoli si nisem mislil, da bo kdaj prejel takšno nagrado, kajti o sebi nisem nikoli razmišljal kot o 'izvedencu za teologijo'. Biti v družbi nekdanjih nagrajencev, kot so mati Terezija, Billy Graham ali nadškof Desmond Tutu, je zame posebna čast.«

Collins je ob svoji razglasitvi tudi poudaril, da goreče podpira prizadevanja za izum cepiva proti okužbam s koronavirusom in zdravila za zdravljenje koronavirusne bolezni 19.

Povezava dveh svetov

Kot je zapisano v utemeljitvi za podelitev letošnje nagrade, delo Francisa Collinsa priznavata dva znanstvena svetova: naravoslovni in verski. Ta dva svetova sta pogosto obravnavana ločeno, pojasnjuje Collins, vendar je prepričan, da lahko skupaj nastopata v dialogu, »ker je Bog napisal knjigo, ki jo uporablja vsakdo«. Collins to utemeljuje z besedami:

»Verjamem, da nam je Bog podaril dve knjigi. Knjigo Božje besedem torej Sveto pismo, ki ga vsak dan prebiram, in knjigo Božjih del, ki je stvarstvo.« Kot znanstvenik trdi, da zna »prek znanosti ceniti veličastje stvarstva, ki je kot vedno trdim, oblika češčenja«.

Kraj, kjer se dogaja takšen dialog, je tudi Papeška akademija znanosti. Po Collinsovih besedah se na tej akademiji »zbirajo nekateri najprodornejši znanstveniki na svetu«. Čeprav niso vsi verni, je ozračje med njimi spoštljivo, »drug od drugega se učijo in morda malce bolje spoznajo in se zavedajo osupljivega stvarstva, ki nam ga je podaril sam Bog«.

Ukoreninjena v evangeliju stvarstva

Collins je še dejal, da se »popolnoma strinja« z okoljskim videnjem papeža Frančiška v njegovi okrožnici Hvaljen, moj Gospod, ki je ukoreninjena v evangeliju stvarstva. Medtem ko »Božje navzočnosti ne moremo dokazati s pomočjo znanosti«, meni prejemnik letošnje Templetonove nagrade, »s preučevanjem narave gotovo najdemo vidike tistega, kar se morda zdi kot neke vrste pojasnilo«.