V zbirki Vpogledi je kot 17. po vrsti izšel zbornik z naslovom TIGR v zgodovini in zgodovinopisju, v katerem je devet avtorjev osvetlilo problematiko primorske antifašistične organizacije Tigru. V prvem delu pod skupnim naslovom TIGR in primorski antifašizem Bojan Godeša piše o primorskem antifašizmu, Branko Marušič o antifašizmu in antifašistih,Milan Pahor o nastanku in razvoju ilegalne tajne organizacije Borba (1927–1930), Boris Mlakar o TIGRU in ORJUNI, Vida Deželak Barič o Komunistični partiji Slovenije in tigrovcih med drugo svetovno vojno. V drugem delu pod skupnim naslovom TIGR med spominom in pozabo je Aleš Gabrič osvetlil pogled povojne oblasti na TIGR, Mateja Režek piše o reprezentacijah primorskega antifašizma in TIGR-a v slovenskih zgodovinskih učbenikih (1945–2015), Nevenka Troha o simbolnih krajih spomina (Bazovica), Milan Pahor pa o odmevih in spominih na Bazovico ter aktualnosti njihovega sporočila.

Demokratizacija in osamosvojitev

V tretji številki Prispevkov za novejšo zgodovino (2016) so vsi prispevki objavljeni v angleščini. Jurij Hadalin piše o nezaželeni dediščini oziroma o historiografskem diskurzu o (drugi) Jugoslaviji, Jure Gašparič o pisanju politične zgodovine Republike Slovenije, Simona Kustec Lipicer je ocenila slovensko parlamentarno demokracijo ob njeni petidvajsetletnici, Aleksander Lorenčič piše o proučevanju gospodarske tranzicije (izzivi, zagate in rezultati), Tomaž Pavlin o slovenski osamosvojitvi in športu, Damijan Guštin o obrambi Republike Slovenije v časi od leta 1991 do 2004 (od osamosvojitve v kolektivno obrambo), naslov prispevka Bojana Godeše je Sprava namesto zgodovine, Vrsna Gotovina piše o arhivskem gradivu državnih organov o procesih demokratizacije in osamosvajanja Slovenije, Andrej Pančur in Mojca Šorn pod naslovom Pametni masivni podatki o uporabi slovenskih parlamentarnih dokumentov v digitalni zgodovini, Zdenko Čepič pod naslovom Pred tem o nastajanju slovenske državnosti pred samostojno državo Republiko Slovenijo, Jurij Perovšek pa pod naslovom Kaj reči? razmišlja o petindvajseti obletnici slovenske osamosvojitve.

Iz zgodovine političnih strank

V prvi številki Prispevkov za novejšo zgodovino (2017) je objavljenih deset prispevkov; uredništvo jim je dalo skupni naslov Iz zgodovine političnih strank na Slovenskem. Filip Čuček je podal pregled slovenskih političnih taborov pred nastankom modernih političnih strank, Jure Gašparič, piše o Slovenski ljudski stranki in njeni organizaciji (1890–1941), Jurij Perovšek o organizacijsko-politični sliki liberalnega tabora v letih 1891–1941, Vida Deželak Barič o strankah marksističnega idejnopolitičnega tabora na Slovenskem v letih od 1896 do 1941, Neja Blaj Hribar o socialnem programu KNS/SLS skozi prizmo Slovenskega naroda (1890–1914), Aleš Gabrič o ilegalnih mladinskih političnih organizacijah v Sloveniji v prvih letih po drugi svetovni vojni, Maja Lukanc o vzponu komunistov na oblast (primerjava Poljske in Jugoslavije), Zdenko Čepič je podal obris organiziranosti komunistične stranke v času druge Jugoslavije, Marko Zajc piše o prehodu ZSMS iz družbenopolitičnih organizacijah v politično stranko, Jurij Hadalin pod naslovom Nihče jim ne zaupa, pa še kar nastajajo o izven parlamentarnih političnih strankah na Slovenskem od demokratičnih sprememb do danes.