Jerome Lejeune FOTO: Vatican Media

Francoski genetik in odločen nasprotnik splava Jerome Lejeune (1926-1994) je korak bližje morebitni beatifikaciji. Kot so včeraj sporočili iz Vatikana, je papež Frančišek znanstveniku, ki si je neutrudno prizadeval za pravico do življenja otrok z razvojnimi nepravilnostmi, priznal junaške kreposti. Lejeune je zaslovel, potem ko je leta 1959 odkril genetski vzrok za Downov sindrom, dodatni kromosom 21.

Leta 1963 je znanstvenik opisal sprva po njem imenovani »Lejeunov sindrom ali sindrom kričečega mačka« v zgodnjem otroštvu. Kot genetik in dejavni otroški zdravnik si je prepričan katoličan ves čas neutrudno prizadeval za pravico do življenja otrok z razvojnimi nepravilnostmi. Zaradi svojih prizadevanj proti splavu na podlagi predrojstvene diagnostike pa je bil deležen ostre kritike podpornikov manj strogih določil glede opravljanja splava.

Jerome Lejeune je bil izredno razočaran, da je s svojim odkritjem pravzaprav prispeval k možnosti predrojstvene diagnostike, kar je posledično povzročilo pravi genocid nad nerojenimi otroki z razvojnimi nepravilnostmi. Pavel VI. je Leujeuna leta 1974 imenoval za člana Papeške akademije znanosti, Francoz pa je bil tudi prijatelj papeža Janeza Pavla II. (1978-2005). Ta je genetika leta 1994 imenoval za prvega predsednika Papeške akademije za življenje, vendar je Lejeune kmalu zatem umrl za posledicami rakavega obolenja. Lejeune sam je papežu svetoval ustanovitev omenjene akademije.

Poleg Lejeunovega izdanih še sedem odlokov Kongregacije za zadeve svetnikov

Poleg priznanja Lejeunovih junaških kreposti je papež Frančišek Kongregacijo za zadeve svetnikov pooblastil za izdajo še sedmih odlokov: z enim je priznano mučeništvo italijanskega duhovnika, junaške kreposti pa so priznane še sedmim Božjim služabnikom.

Mučeništvo je priznano Božjemu služabniku Giovanniju Fornasiniju, škofijskemu duhovniku, ki se je rodil 23. februarja 1915 v kraju Pianaccio di Lizzano in Belvedere v Italiji. Iz sovraštva do vere je bil ubit v italijanskem kraju San Martino di Caprara, 13. oktobra 1944.

Božji služabniki, ki so jim bile priznane junaške kreposti, pa so:

- Michele Arcangelo Maria Antonio Vinti, škofijski duhovnik, rojen 18. januarja 1893 v Grotti v Italiji, kjer je tudi umrl 17. avgusta 1943;

- Ruggero Maria Caputo, škofijski duhovnik, rojen 1. maja 1907 v Barletti v Italiji, kjer je tudi umrl 15. junija 1980;

- Maria Giuseppa di Gesů (Elisabetta Prout), ustanoviteljica Kongregacije sester Presvetega Križa in trpljenja Našega Gospoda Jezusa Kristusa, rojena 2. septembra 1820 v Shrewsburyju v Angliji, umrla pa je v Suttonu (Anglija) 11. januarja 1864;

- Giacomo Masarnau Fernández, vernik laik, rojen 10. decembra 1805 v Madridu v Španiji, kjer je tudi umrl 14. decembra 1882;

- Pasquale Canzii, semeniščnik, rojen 6. novembra 1914 v kraju Bisenti v Italiji, umrl pa je v Penni (Italija) 24. januarja 1930; in

- Adele Bonolis, vernica laikinja, ustanoviteljica Dela pomoči in družbenega odrešenja, rojena 14. avgusta 1909 v Milanu v Italiji, kjer je tudi umrla 11. avgusta 1980.