Tomaževa proslava, na kateri bodo študentje Teološke fakultete (TEOF) Univerze v Ljubljani prejeli diplome in Tomaževe nagrade, bo potekala v ponedeljek, 7. marca 2011 v Ljubljani, sporočajo s Tiskovnega urada SŠK.

Slovesnost se bo začela ob 9. uri v stolnici sv. Nikolaja, kjer bo veliki kancler TEOF ljubljanski nadškof metropolit msgr dr. Anton Stres daroval mašo ob somaševanju škofov in profesorjev. Pri bogoslužju in akademiji bodo sodelovali: zbor ljubljanskega semenišča pod vodstvom Gregorja Klančiča, mešani in moški pevski zbor študentov TEOF pod vodstvom as. Cecilije Emeršič, vokalna skupina 4Given in instrumentalistka Marta Habe.

Slovesna akademija se bo začela ob 10.30 v veliki dvorani TEOF. Po uvodni pesmi in pozdravih se bo program nadaljeval s slavnostnim predavanjem izr. prof. dr. Slavka Krajnca z naslovom Pravičnost v liturgiji in liturgija v pravičnosti. Sledila bo podelitev diplom in Tomaževe nagrade.

Dodatne informacije so na voljo na spletnem naslovu http://www.teof.uni-lj.si/.


Tomaž Akvinski, O. P. , zavetnik teologov in študentov

Tomaževa proslava je dobila ime po sv. Tomažu Akvinskem (1225–1274), zavetniku teologov, akademikov, knjigarnarjev in študentov.

Tomaž Akvinski se je rodil leta 1225 v kraju Roccasecca na fevdu grofov d'Aquino, v današnji provinci Frosinone. Bil je učenec Alberta Velikega (1193–1280). Umrl je 7. marca 1274 v samostanu Fossanova, pokopan pa je v samostanu Des Jacobins v Toulousu v Franciji.

Sv. Tomaž je bil eden izmed najvidnejših mislecev sholastične filozofije, ki je dosegla vrhunec na sredini 13. stoletja. V raziskavah se je lotil največjih filozofskih problemov svojega časa, kot so sta vprašanje odnosa med vero in razumom ter vprašanje avtoritete religije in teologije, ki je takrat povezala vsa polja znanja.

Misel sv. Tomaža še danes žanje široko odobravanje ne samo v nekatoliških krogih (npr. med ameriškimi protestantskimi teologi), ampak celo v nekrščanskih krogih. Razlog za to je njegova metoda dela, ki sloni na racionalni argumentaciji in je odprta za vire in prispevke iz najrazličnejših pogledov. Njegove raziskave so se intelektualno začenjale s Svetim pismom, nadaljevale pa brez slehernega predsodka tudi s poganskimi, judovskimi in muslimanskimi avtorji, pri čemer je imel vedno pred očmi krščansko razodetje, ki je bilo merilo za presojo vsake kulture, nauka ali avtorja.

Njegova misel je vrhunec dosegla v delu Summa Theologiae, v katerem je na sistematičen način obravnaval odnos med vero in razumom ter druga velika teološka vprašanja.