Slovenski škofje bodo danes, 29. junija 2007, na praznik sv. apostolov Petra in Pavla, posvetili nove duhovnike. V Cerkvi na Slovenskem bomo letos imeli šestnajst novomašnikov.


Tri stopnje zakramenta sv. reda v katoliški Cerkvi Prim. Katekizem katoliške Cerkve (KKC), 1554–1571 in Zakonik cerkvenega prava (ZCP), kann. 1008–1054.

1. Diakonat. Diakonat je prva stopnja svetega reda. Običajno diakonsko posvečenje prejmejo kandidati za duhovništvo, Cerkev pa je po drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962–1965) ponovno vzpostavila stalni diakonat kot samostojno službo, ki jo lahko prejmejo samski ali že poročeni možje. Diakonska služba je predvsem služba služenja. Diakoni lahko berejo in oznanjajo Božjo besedo, prisostvujejo pri sklenitvi zakramenta sv. zakona, delijo blagoslove ter vodijo krščanski pogreb.


2. Prezbiterat (duhovništvo). Duhovniško posvečenje diakoni prejmejo po polaganju rok škofa, ki jih postavlja v polno službo Cerkvi. Mašniki v občestvu s škofom in Cerkvijo v zakramentu sv. reda obhajajo evharistijo in podeljujejo druge zakramente (krst, obhajilo, spoved in bolniško maziljenje) ali kot zastopniki Cerkve prisostvujejo pri sklenitvi zakramenta sv. zakona. V izrednih primerih z dovoljenjem škofa lahko podelijo tudi zakrament sv. birme.


3. Episkopat (škofovstvo). Škofje s škofovskim posvečenjem po rokah škofa posvečevalca in drugih navzočih škofov prejmejo polnost duhovniškega posvečenja. Škofom je pridržano podeljevanje dveh zakramentov, ki jih duhovniki ne podeljujejo – to sta sv. birma in sv. mašniško posvečenje (sv. red). Zanje so značilne tri službe: učiteljska, posvečevalna in vodstvena služba. Učiteljska služba je povezana predvsem z oznanjevanjem evangelija, posvečevalna z delitvijo zakramentov, vodstvena pa z vodenjem krajevnih Cerkva in njim zaupanega občestva.



TU SŠK