Papeška švicarska garda, najstarejša, najprestižnejša in po duhovni plati najbolj vključena v apostolsko poslanstvo papežev, se danes slovesno spominja herojske smrti stosedeminštiridesetih švicarskih vojakov, ki so 6. maja 1527, med ropanjem Rima, branili papeža Klementa VII. Na ta dan je vsako leto slovesna prisega novih članov Papeške švicarske garde.

Slovesnost se je dejansko začela že sinoči z večernicami v cerkvi Matere Božje ob pokopališču, kjer počivajo padli vojaki. Davi je v baziliki sv. Petra vatikanski državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone daroval slovesno sveto mašo za gardiste, njihove domače in prijatelje. Po maši so se spomnili padlih daljnih sobojevnikov, popoldne pa sledi slovesna prisega tridesetih novih gardistov na dvorišču svetega Damaza, ki so preteklo leto preživeli na urjenju za služenje papežu. Poleg tridesetih rekrutov bo prisegel tudi major William Kloter, ki kot gardist služi od minule jeseni.

Izmed novih gardistov jih sedemnajst prihaja iz nemškega dela Švice, enajst iz francosko govorečih kantonov, dva, tudi major Kloter, sta iz retoromanskega, eden pa iz italijanskega predela. Slovesnega sprejema se bo v papeževem imenu udeležil vatikanski miinister za notranje zadeve, nadškof Fernando Filoni. Švico bo zastopala zvezna predsednica Doris Leuthard, ki jo bo v času njenega bivanja v Rimu v avdienco sprejel tudi papež Benedikt XVI.

Švicarska garda je bila ustanovljena leta 1506, osnovna naloga njenih pripadnikov pa je varovanje papeža. Njeni člani lahko postanejo le državljani Švice. Ti morajo biti katoličani s končano najmanj poklicno ali srednješolsko izobrazbo, zaključiti pa morajo tudi urjenje na švicarski šoli za rekrute. Helebardisti morajo biti pri sprejemu mlajši od trideset let in ne smejo biti poročeni. Vsi gardisti živijo v Vatikanski mestni državi, njihova služba pa traja najmanj dve leti.