Papež Frančišek je včeraj za svetnike razglasil tri osebnosti ameriške misijonarske zgodovine. Jezuitski pater Jose de Anchieta (1534-1597), ustanovitelj mesta Sao Paulo, ter kanadska misijonarja med Indijanci, škof Francois de Montmorency-Laval (1623-1708) in sestra Maria Guyart (1599-1672) so bili v občestvo svetnikov sprejeti s preprostim podpisom dekreta »enakovredne kanonizacije«, brez posebnih slovesnosti. Za »razširitev« že obstoječega češčenja na vesoljno Cerkev ni potrebna potrditev izvršenih čudežev.

Posledično je sprejem godovnega dne svetnika v koledar vesoljne Cerkve enak uradni kanonizaciji. Tovrsten način sprejemanja novih »kandidatov« v občestvo svetnikov je uvedel papež Urban VIII. (1623-1644), v poštev pa pride v primerih, ko določenega svetniškega kandidata v domačem okolju že več stoletij častijo kot svetnika. Janez Pavel II. je leta 1995 na ta način kanoniziral jezuitske mučence Marka Krizina, Štefana Pongracza in Melhiorja Grodzieckega. Tudi Benedikt XVI. je pred dvema letoma za svetnico razglasil mistikinjo Hildegardo iz Bingna, ki so jo pred tem v nemško govorečem prostoru in v benediktinskem redu častili že vrsto let.

Zanimivo je, da Frančišek za kanonizacijo ameriških misijonarjev ni predvidel slovesne razglasitve. V načrtu so bolj zahvalna romarska bogoslužja in tako 24. aprila v osrednji rimski jezuitski cerkvi Il Gesu pričakujejo več tisoč španskih in brazilskih romarjev, ki se bodo udeležili velikega zahvalnega bogoslužja za kanonizacijo p. Joseja de Anchiete. Velik del teh romarjev bo prisoten tudi na kanonizaciji obeh papežev na Trgu sv. Petra v Vatikanu 27. aprila.

»Apostol Brazilije« in narodni svetnik Jožef de Anchieta, ki pravzaprav prihaja iz Španije, je leta 1553 iz Portugalske odpotoval v Brazilijo. Tam je deloval kot misijonar in raziskovalec domorodnih jezikov. Tik pred smrtjo je objavil slovnico jezika Tupi. P. Anchieta je sodeloval tudi pri ustanovitvi jezuitskega misijona Piratininga, iz katerega se je kasneje razvilo današnje mesto Sao Paulo, ki velja za največje mesto v Braziliji.

Sveta Marija od Učlovečenja, mistikinja in misijonarka, se je rodila v Toursu 28. oktobra 1599 v družini Guyart. Dvajsetletna je ostala vdova po možu Klavdiju Martinu z majhnim otrokom. Deset let kasneje je vstopila k uršulinkam kot Marija od Učlovečenja. Ob božiču leta 1633 ji je Bog začel odkrivati poslanstvo: pionirsko misijonsko delo v Kanadi. Z vsemi močmi je delala za evangelizacijo Indijancev in za vsestranski razvoj mlade kolonije v najbolj neprimernih in zmedenih razmerah. Ob vseh naporih je bila stalno najgloblje združena z Bogom in se je dvignila do najvišjih stopenj mističnega življenja. Prav njeno globoko duhovno življenje jo je usposabljalo za veliko misijonsko izžarevanje, zaradi katerega je dobila ime »mati katoliške Cerkve v Kanadi«. Sveta Marija od Učlovečenja je tudi ena največjih mističnih pisateljic. Poleg tega je za praktično uporabo sestavila več slovarjev za različna indijanska narečja. Umrla je 30. aprila 1672. Med blažene je bila prišteta 22. junija 1980, med svetnike pa z dekretom papeža Frančiška 3. aprila 2014.

Sveti Frančišek de Montmorency-Laval, sin nekega francoskega posestnika, je bil prvi katoliški škof v kanadskem Quebecu. Slovi kot neutrudni duhovnik, ki je s kanujem peš ali pa s krpljami prepotoval vso Kanado, si posebej prizadeval za dostojanstvo Indijancev in jih branil pred izkoriščanjem trgovcev s človeškim blagom. V letih 1663 in 1682 je deloval tudi kot začasni glavni upravitelj Nove Francije.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan

Foto: splet