Ugibanj o ustanovitvi lastne srbske pravoslavne škofije za Avstrijo je vedno več. Kot je v pogovoru za avstrijsko katoliško agencijo poudaril član sveta srbske pravoslavne Cerkve, Nedeljko Bakić, je vse več znamenj, da bo to vprašanje tudi na dnevnem redu cerkvenega zbora, ki ga srbska pravoslavna Cerkev maja letos prireja v Beogradu. Trenutno je nova škofija še na ravni 'zamisli' in nič še ni dokončno odločenega, je povedal Bakić.

Že preden je septembra lani srbsko pravoslavno skupnost na Dunaju obiskal patriarh Irinej, se je med njenimi člani porajala zamisel o ustanovitvi lastne škofije. Med tiskovno konferenco na Dunaju se je patriarh pri svojih odgovorih na tovrstna vprašanja sicer še obotavljal, saj so o škofiji sicer že razmišljali, dejanskih načrtov za njeno ustanovitev pa takrat še ni bilo.

Pravoslavni Srbi v Avstriji zaenkrat pripadajo srednjeevropski škofiji, katere člani so tudi njihovi rojaki iz Švice, zastopa pa jih škof Konstantin s sedežem v nemškem Hildesheimu. Ustanovitev lastne škofije za Avstrijo bi pomenila odcepitev od srednjeevropske. Prednost lastne škofije pa bi bila v tem, da bi srbski pravoslavni kristjani, ki živijo v Avstriji, razpolagali z lastnim škofom, kateremu bi neposredno zastavljali svoja pastoralna vprašanja.

Ugibanja o ustanovitvi lastne škofije so se prvič pojavila na zadnjem cerkvenem zboru srbske pravoslavne Cerkve v Beogradu minulega novembra, ko so o možnosti ustanavljanja lastne škofije s sedežem v avstrijski prestolnici spregovorili tudi v zaključnem sporočilu za medije.

Najnovejša ugibanja potekajo tudi o morebitnem škofovskem kandidatu za dunajsko škofijo. Pojavlja se predvsem ime beograjskega moralnega teologa in požarevskega škofa Ignacija, govori pa se tudi o imenovanju upravitelja – to nalogo naj bi po ugibanju medijev zaupali novosadskemu škofu Irineju.

Natančno število v Avstriji živečih pravoslavnih Srbov zaenkrat ni znano, saj se podatki precej razlikujejo. Srbski pravoslavni škofijski vikar Djordje Knežević govori o tristo tisočih vernikih, od tega naj bi jih stotrideset tisoč živelo na Dunaju. Srbska pravoslavna agencija za srednjeevropsko škofijo pa ima podatke o stotisočih pravoslavnih Srbih v avstrijski prestolnici.

Na fotografiji: Saborna cerkev v Beogradu