Ko je ruski predsednik Putin minuli torek podpisal krimski priključitveni sporazum, je ukrajinska grško-katoliška Cerkev dogajanje na polotoku uradno označila kot »popolno preganjanje katoličanov«. »V tem trenutku je celotno življenje ukrajinske grško-katoliške Cerkve na Krimu povsem paralizirano«, je v pogovoru za ameriško katoliško agencijo CNA pojasnil duhovnik Volodimir Ždan, kancler eparhije Stryj v zahodni Ukrajini.

Od leta 2006 do 2010 je Volodimir Ždan deloval v eksarhatu Odesa-Krim, v čigar pristojnosti sta tako pristaniško mesto Odesa kot tudi celoten Krimski polotok. Od konca letošnjega februarja so polotok zasedle proruske enote, ki so prevzele nadzor nad letališči, parlamentom in telekomunikacijskimi središči.

Glede ugrabitve treh ukrajinskih grško-katoliških duhovnikov na Krimu, ki so jih minuli konec tedna izvedle proruske enote, Ždan poudarja, da bi en sam tovrsten primer morda lahko označili kot napako, »večkratne ugrabitve pa niso nikakršen slučaj«. Eden izmed ugrabljenih duhovnikov, vojaški kurat Mikola Kvič, je za tiskovni urad ukrajinske grško-katoliške Cerkve povedal, da so ga zadržali in osem ur zasliševali predstavniki krimskih samoobrambnih enot in predstavniki ruske obveščevalne službe.

Kot je dejal, so ga obtožili »provokacije« in oskrbovanja ukrajinske mornarice z orožjem. Kurat Kvič je vztrajal, da je pomagal pri oskrbovanju s hrano v blokirani vojaški enoti in da je dvema časnikarjema izročil neprebojna jopiča. Zasliševalci so ga obtožili tudi »skrajništva«, kar bi v ruskem pravosodnem sistemu lahko pomenilo tudi do petnajst let zaporne kazni. Kurat ne ve, ali bo proces sploh izpeljan, saj status Krima še vedno ni dokončno določen.

Poleg ugrabitve duhovnikov se grško-katoliška Cerkev na Krimu in po celotni Ukrajini sooča še z drugimi težavami. Po navedbah Verske informacijske službe v Ukrajini je iz kapelice na območju Keršona na severu Krima minuli konec tedna izginil pomemben električni kabel. 15. marca so zanetili ogenj v župnijah Kolomyja in Dora v zahodni Ukrajini, blizu romunske meje.

Na samem Krimu duhovniki nenehno prejemajo telefonske klice in sporočila z grožnjami. Na domu nekega duhovnika so pustili listek s sporočilom: »Naj bo to lekcija za vse vatikanske agente«.

Ukrajinska grško-katoliška Cerkev je bila hudega preganjanja deležna že v času Sovjetske zveze; veljala je za nedovoljeno in je vse do leta 1989 delovala v podzemlju. Kot pojasnjuje škof Boris Gudziak, je z javnim delovanjem znova pričela pred 25 leti, dotlej pa je 45 let veljala za največjo nedovoljeno Cerkev na svetu. Bila je največje opozicijsko telo sovjetski ideologiji in totalitarnemu sistemu. Čeprav je bila nedovoljena, pa je bila duhovno povsem svobodna, ker v katakombah ni imela priložnosti za kakršno koli kolaboracijo.

Po ugrabitvi treh duhovnikov in njihovem kasnejšem umiku s polotoka na Krimu ostajata še dva izmed običajno petih ukrajinskih grško-katoliških duhovnikov. Njuna motivacija je, po lastnih navedbah, vztrajanje ob tamkajšnjih prebivalcih.

Vir: CNA

Foto: CNA (lanskoletni blagoslov velikonočnih jedil na Krimu)