Papež Frančišek je v novem pogovoru z argentinskim časnikarjem zatrdil, da ga pri delu ne bo oviral upor »ultrakonzervativcev« v katoliški Cerkvi, ki »rečejo ne vsaki spremembi«. Sveti oče vztraja, da bo »stopal naprej in se ne bo oziral preko ramena«. Pojasnil je tudi, da nima nikakršnega namena »odstraniti« svojih nasprotnikov: »Ne režem glav. To nikoli ni bil moj slog. Tega nikoli nisem rad počel.«



Sveti oče, utrujen od govoric, ki krožijo v njegovi domovini, je uglednemu argentinskemu časnikarju tudi pojasnil, da z nedavno izvoljenim argentinskim predsednikom Mauriciem Macrijem ni v nikakršnem sporu. »Ne iščite razlogov za spor«, je dejal sveti oče. »Nobenih zgodovinskih motivov ni, ki bi govorili v prid mojim težavam z Macrijem.«

Časnikar Joaquín Morales Solá se je s papežem pogovarjal 28. junija letos, piše pa za argentinski časnik La Nacion. Morales je bil tisti, ki je v pogovoru uporabil izraz »ultrakonzervativci«, s čimer je želel opisati notranji upor papežu, Frančišek pa je dejal, da »zavrača vsakršen spor z njimi«. »Oni opravljajo svoj posel, jaz pa svojega«, je dejal sveti oče. »Želim si Cerkve, ki je odprta in razumevajoča, ki spremlja ranjene družine. Oni pa rečejo ne vsaki spremembi. Jaz grem naprej in se ne oziram preko ramena.«

Papež je »s širokim nasmehom na obrazu«, kot je opisal Morales, nadaljeval: »Žeblje potolčemo tako, da nanje močno pritisnemo … ali pa jih umaknemo, ko dosežejo upokojitveno starost.« Primerjava z »žeblji« je v Rimu kar pogosta, nanaša pa se na prelate, ki so bili zaradi neprimernega upravljanja škofij – ne nezakonitega, ampak zgolj neučinkovitega – imenovani na določene položaje v Vatikanu. Frančišek naj bi s to izjavo namignil, da počasi odstranjuje ljudi, ki se mu zdijo problematični, pogosto tako, da počaka do običajne starosti za upokojitev in nato na ta položaj imenuje nekoga drugega.

Eno od Moralesovih vprašanj se je nanašalo na upokojenega papeža Benedikta XVI., ki ima po Frančiškovih besedah »težave s hojo, njegova glava in spomin pa sta še vedno brezhibna«. Papež je dejal, da je bil njegov predhodnik pravi »revolucionar« in da je »velikodušen človek brez primere«. »Njegov odstop je povsem jasno razkril vse težave v Cerkvi«, je dejal Frančišek. »Ni bilo povezano z osebnimi vprašanji. To je bilo vodstveno dejanje, njegova poslednja vodstvena odločitev.«

Glede Macrija, ta tema je zapolnila precejšen del pogovora, je sveti oče dejal, da z novim argentinskim predsednikom nima nobenih težav. »Ne maram sporov. Ponavljanje tega me že močno utruja.« Pojasnil je, da je imel z Macrijem opravka le enkrat v šestletnem obdobju, ko sta skupaj delala v argentinski prestolnici, Bergoglio kot nadškof, Macri pa kot buenosaireški župan. »Enkrat samkrat v razmeroma dolgem času. Povprečje imava zelo nizko.«

Časniki iz tega šestletnega obdobja izpostavljajo dve možni jabolki spora, le eno pa naj bi neposredno vključevalo vlogo nadškofa Bergoglia. Leta 2009 je bila v argentinski prestolnici sklenjena prva istospolna zakonska zveza, leto dni prej, preden je država uradno potrdila tovrstne poroke. Do sklenitve zakona v Buenos Airesu je prišlo, ker je par v mestu pod Macrijevim vodstvom našel sodnika, ki je razsodil, da je argentinsko civilno pravo »neustavno«, ker ne dopušča sklepanja istospolnih zakonskih zvez. Današnji papež je takrat v izjavi zapisal, da ta zveza »pomeni resen precedens v zakonodajni zgodovini naše države in vse Latinske Amerike«. Sodeč po izjavi naj bi Bergoglio in njegovih šest pomožnih škofov, ki so prav tako podpisali izjavo, obžalovali, ker Macri ni dopustil priziva na »povsem nezakonito razsodbo«, saj bi s tem odprl vrata globlji razpravi o »tako pomembnem vprašanju«.

Papež je odgovoril tudi na vprašanje o tem, zakaj je v avdienco sprejel Hebo de Bonafini, voditeljico združenja Matere s trga de Mayo. V preteklosti je kritizirala svetega očeta in ga obtožila, da je sodeloval z vojaškim režimom, kasneje pa je javno priznala, da se je motila. Po papeževih besedah je bila ta avdienca »dejanje odpuščanja. Ona me je prosila odpuščanja in jaz ji ga nisem odklonil, saj se odpuščanja nikomur ne odreče« je pojasnil sveti oče. »Tej ženi so umorili dva sinova. Jaz se poklonim, pokleknem pred tako velikim trpljenjem. Ni pomembno, kaj je rekla o meni. Vem pa, da je v preteklosti rekla strašne stvari.«

Glede govoric, da naj bi bil v Argentini prisoten tudi vatikanski tiskovni predstavnik, ki ni Tiskovni urad Svetega Sedeža, je papež Frančišek odgovoril: »Ne obstajajo drugi uradni tiskovni predstavniki, ne v Argentini, ne v drugih državah. Ponavljam: vatikanski Tiskovni urad je edini papežev tiskovni predstavnik.«

Eno od Moralesovih vprašanj se je nanašalo na Scholas Occurentes, zasebni sklad, ki deluje na področju izobraževanja mladih. Priznal jo je tudi Sveti sedež, začela pa se je v Buenos Airesu pred več kot 15 leti na pobudo takratnega nadškofa Bergoglia. Nedavno je papež vodilne v omenjeni organizaciji pozval, naj ne sprejemajo denarnih darov s strani vlade. Kot je pojasnil v pogovoru za dnevnik La Nacion, ni šlo za odločitev proti Macrijevi vladi. Zagotovil je, da je ta interpretacija povsem napačna ter dodal, da »nikakor ni meril na vlado.« Odgovornim je le, z ljubečo pozornostjo, povedal to, kar bi jim lahko pomagalo, da bi se izognili morebitnim napakam pri upravljanju sklada. »Sam še naprej verjamem«, je pojasnil papež, »da nimamo pravice prositi za denar argentinske vlade, ki mora razrešiti toliko socialnih problemov.«

Vir: cruxnow.com / Radio Vatikan
Foto: arhiv Družine (T.S.)