FOTO: Vatican Media

Minuli konec tedna so v Jeruzalemu slovesno umestili novega latinskega patriarha. 55-letni nadškof Pierbattista Pizzaballa je obhajal pontifikalno sveto mašo v baziliki Božjega groba, s čimer je bil tudi uradno umeščen na sedež Latinskega patriarhata v Jeruzalemu. Zaradi varnostnih ukrepov v obdobju epidemije koronavirusa se je obreda umestitve udeležilo zelo majhno število vernikov in bazilika Božjega groba se je zdela skoraj prazna. Italijanski nadškof je med slovesnostjo kot enega prvih izzivov na novem položaju med drugim navedel potrebo po novem pastoralnem zagonu, ki bo upošteval različna področja in kulture v škofiji.

Kot prvi varuh katoliških svetih krajev v Sveti deželi je svojega redovnega brata Pizzaballo iskreno pozdravil tudi frančiškanski kustos Francesco Patton. Izrazil je upanje, da bo ta kot pastir materne Cerkve v Jeruzalemu vsem ljudem pomagal ohraniti vero in odprtost do celotnega sveta.

Papežev odposlanec v Sveti deželi, nadškof Leopoldo Girelli, je prebral bulo o imenovanju, v kateri papež Frančišek nadškofa Pizzaballo opisuje kot sposobnega in izkušenega pastirja, »ki bo zmogel prevzeti to pomembno vlogo latinskega patriarha«. Na koncu je nadškof Pizzaballa iz rok glavnega vikarja pomožnega škofa Giacinta-Boulosa Marcuzza prejel še škofovsko palico in kot znamenje prevzema novega položaja zasedel svoje mesto na katedri.

Nadškof Pizzaballa je v Sveto deželo prišel kot novomašnik

Kot poroča Radio Vatikan, je novi latinski patriarh v mašnem nagovoru spomnil na svojo pot v Sveti deželi, kamor je pred tridesetimi leti prišel kot novomašnik: na leta študija in na čas pastoralnega služenja, pri čemer je poudaril, da je imel kot kustos Svete dežele priložnost še bolje spoznati Cerkev v Jeruzalemu. V luči negotove prihodnosti zaradi trenutnih zdravstvenih razmer je svoje novo občestvo izročil Bogu ter vernike spodbudil, naj si prikličejo v spomin, kolikokrat so doslej že izkusili zvestobo Boga do svojega ljudstva.

Nadškof Pizzaballa je zbrane spodbudil, naj zaupajo Božji Besedi »kakor Peter pri Tiberijskem jezeru«: patriarh ob tem ni skrival svojih strahov pred novim poslanstvom, ki mu ga je zaupal sveti oče, ter zatrdil, da sprejema to novo pokorščino in jo želi nositi z veseljem. »Zagotovo je tudi križ, vendar križ obrodi sadove zveličanja vsakokrat, ko ga sprejmemo z veseljem,« je pojasnil novi jeruzalemski patriarh.

Glede Cerkve v Jeruzalemu je poudaril, da potrebuje prenovljen pastoralni zagon, ki bo upošteval različna področja in kulture in obenem med njimi znal najti tudi povezanost. Spomnil je tudi, da obstajajo gospodarski in družbeni problemi, ki so se zaradi epidemije še povečali in s katerimi se je nujno treba soočiti.


FOTO: Vatican Media

Koronasprejem za diplomatske goste

Italijan Pizzaballa je bil od leta 2016 začasni upravitelj latinskega patriarhata v Jeruzalemu. Svoje dosedanje služenje je v nagovoru opisal kot »intenzivna in zahtevna leta, pa tudi bogata in s čudovitimi izkušnjami«. Slovesnosti v baziliki Božjega groba so se udeležili predstavniki različnih Cerkva v Jeruzalemu in člani tamkajšnjega diplomatskega zbora.

Po slovesnem bogoslužju je patriarh v konkatedrali patriarhata priredil pozdravno slovesnost za zbrane duhovnike in predstavnike redovnih skupnosti, po nedeljskem bogoslužju pa je sprejemal voščila delegacij in posameznikov, ki so morali zaradi epidemije napovedati svoj obisk in ob tem upoštevati vse varnostne ukrepe proti širjenju novega koronavirusa.

320.000 katoličanov v 71 župnijah

Latinski patriarhat v Jeruzalemu oskrbuje okoli 320.000 rimsko-katoliških vernikov, ki živijo na območju Izraela, Jordanije, Cipra in Palestine. Korenine patriarhata segajo v čas križarjev, ki so se imenovali »Latinci«; ugasnil je leta 1291 s padcem Akkona. Leta 1847 je papež Pij IX. patriarhat znova oživil.

Po vatikanskih navedbah območje danes šteje 71 župnij. Poleg sodijo še »pastoralne misije« za tujejezične vernike, med katerimi je tudi več hebrejskih skupnosti; tem pripada nekaj katoličanov judovskega porekla in krščanski zakonci Judov.

V Sveti deželi je veliko katoliških redovnih skupnosti z več kot 1.000 redovnicami in okoli 500 redovniki. Verske skupnosti veliko storijo na področju vzgoje in izobraževanja ter zdravstva. Med okoli 40 izobraževalnimi ustanovami Latinskega patriarhata so vrtci in šole.