Češki filozof religije, 65-letni Tomaš Halik, je včeraj v Londonu prejel Templetonovo nagrado v višini 1,3 milijona evrov. Katoliški intelektualec je s tem nagrajen za svoja prizadevanja za versko svobodo v nekdanjem komunističnem režimu na Češkem ter za dialog med različnimi veroizpovedmi in neverujočimi, kot so sporočili predstavniki Templetonove ustanove v Londonu.

Tomaša Halika, prejemnika številnih nagrad, pogosto vabijo kot predavatelja na različne prireditve in pred dobrim tednom dni je dunajskemu občinstvu na jubilejnem simpoziju ob 25-letnici Pastoralnega foruma spregovoril na temo »upanja v postoptimističnem obdobju«.

V predavanju je Halik navzoče spodbudil k odprtemu krščanstvu in obenem izrazil obžalovanje, da je v današnjem času vse preveč ljudi izgubilo Božje načelo upanja ter ga nadomestilo z neopredeljenim optimizmom. Optimizem in pesimizem ne smeta zamenjati upanja, ker bi ljudje s tem izgubili »notranjo zasnovo vrednot«. Upanje pa ne pomeni neopredeljenosti, poudarja Halik; nujno potrebuje vero, da ostaja živo, dvom pa je njegov stalni korektiv.

V predavanju z naslovom »Upanje v postoptimističnem obdobju« je filozof religije Boga primerjal s prihodnostjo, kajti o obeh dejansko ne vemo kaj dosti, kljub temu pa v nas zbujata veliko upanja. »Bog obstaja, tako kot obstaja naša prihodnost. Ne vidimo je, ne poznamo je – kljub temu pa je od nje odvisen naš obstoj. Biti brez prihodnosti pravzaprav pomeni, da nas ni več, da smo mrtvi«, je dejal Halik. »Biosfera Boga« presega vse razsežnosti časa in je za človeka »prisotna predvsem kot prihodnost, kot možnost, kot pritrditev, kot upanje«, je prepričan Halik: »Bog in njegova večnost tukaj še nista očitna v vsej svoji razsežnosti, ki bi vsakogar prisilila k priznanju in spoštovanju Boga.«

Vera in upanje vedno hodita z roko v roki, poudarja filozof religije. Upanje je »ključ vrat do skrivnosti vere«; vse preveč ljudi pa v zadnjih desetletjih ne zna več uporabljati tega ključa.

Upanja pa ne smemo zamenjati z optimizmom. Optimisti so tisti, ki ne vedo, kaj bi, in naivno pričakujejo, »da bo že še vse prav«. Načelo upanja pa izhaja iz dosti bolj zapletenega svetovnega reda, poudarja Halik. Upanje v nasprotju z optimizmom ne obljublja takojšnjega uspeha, vendar upajočega ob tem nikoli ne pusti samega.

Vir: Kathpress
Foto: splet