V knjigi Kanadskim sanjam naproti se je zgodovinarka Urška Strle posvetila priseljevanju Slovencev v Kanado od srede 19. stoletja dalje. Gre za zgodovinopisno skromneje obdelano tematiko, čeprav, kot izpostavlja avtorica, »slovenska diaspora v Kanadi ni skromna ne po številu ne po sledeh, ki jih je pustila v kanadski družbi«. Avtorica je v izhodišču podala nekaj zgodovinopisnih, metodoloških in epistemoloških uvidov, ki so se ji oblikovali ob dolgoletnem preučevanju te tematike, osrednji del pa je posvetila zgodovinopisni rekonstrukciji migracijskih procesov. Skozi takšno gledišče je možno opazovati kanadsko družbo, katere del so slovenski priseljenci ne le postajali, ampak jo tudi sooblikovali.

Stiki, ki so jih slovenski Kanadčani ohranjali z matično domovino

Zgodovinski oris priseljevanja Slovencev v Kanado je tako prispevek h kanadski priseljenski zgodovini, ki v slovenskem zgodovinopisju še ni bila predmet celovitejše znanstvene študije. Zaradi močnih kulturnih, socialnih, ekonomskih in političnih stikov, ki so jih slovenski Kanadčani ohranjali z matično domovino, pa je knjiga obenem tudi prispevek k slovenski zgodovini.

Avtorica knjige Utopija uniforme Tanja Petrović ob predstavitvi v Ljubljani 17. aprila 2025. FOTO: Ivo Žajdela

Tanja Petrović: Utopija uniforme

Knjiga Utopija uniforme. Afektivna življenja Jugoslovanske ljudske armade temelji na spominih in arhivih več deset nekdanjih nabornikov JLA ter razkriva, kako njihove izkušnje služenja vojaškega roka kažejo na prihodnost, oblike kolektivnosti ter odnose med državo in posameznikom, ki se bistveno razlikujejo od tistih, ki prevladujejo v sedanjosti. Tanja Petrović zagovarja tezo, da so »ponavljajoče se, ritualizirane in performativne prakse, ki so tvorile realnost vojaškega roka v JLA, drastično različnim moškim zagotavljale okvir za skupno življenje, čustvene vezi in uresničevanje političnih idej kolektivnosti, solidarnosti, egalitarizma, izobraževanja in tovarištva. Knjiga pomembno posega v področje študij socializma, moškosti in totalnih institucij, hkrati pa študije jugoslovanskega socializma umesti med najaktualnejše teoretične razprave o možnostih kolektivne politične imaginacije in delovanja.«

Totalitaristični monstrum za indoktrinacijo mladih ljudi

Kot nekdo, ki je »služil« v zloglasni »JLA« oz. »JNA«, lahko povem, da so raziskave o tej temi dobrodošle in nujne, saj so na generacijah moških pustile trajne posledice in poškodbe. Jugoslovanska komunistična »narodna armija« je bila izrazit totalitaristični monstrum za indoktrinacijo mladih ljudi.

V »JNA« nikakor ni šlo le za vojaški dril, prepreden z balkanskim primitivizmom, ampak za dosledno ideološko komunistično indoktrinacijo, ki je v začetku 90. let kulminirala v nepopisnem sovraštvu in moriji, najprej v Sloveniji, nato pa še neprimerno bolj brutalno na Hrvaškem, v Bosni in na Kosovem.

Ciril Gale, Živimo v času pomanjkanja utopij in vizij prihodnosti, Tanja Petrović, Ona, 19. 8. 2025

Ciril Gale, Tanja Petrovič, strip NOB, V težkih okoliščinah najbolj potrebujemo umetnost, Ona, 21. 4. 2026

Strip o režiserju Fritzu Langu je avtor Zoran Smiljanić predstavil v Ljubljani 17. aprila 2025. FOTO: Ivo Žajdela

Zoran Smiljanić: strip o režiserju Fritzu Langu

Fritz Lang, sloviti režiser 20. stoletja, je poleg filmov skrbno režiral tudi svoj življenjepis. Fritz Lang. Ljutomer ̶ Berlin ̶ Hollywood je biografija v stripu, v kateri se skozi oči avtorja striparja Zorana Smiljanića Lang izpove o svojem burnem življenju, polnem dramatičnih prigod, nepričakovanih preobratov, ljubezenskih zvez in predvsem filmov. »Morda gre res za nezanesljivega pripovedovalca, ki je svoje življenje rad prikrojil, začinil in olepšal, se pa zato njegova zgodba bere in gleda kot napet film. Da pa ne bi ostalo le pri režiserjevi verziji, poskrbijo njegovi znanci, prijatelji, sodelavci, biografi, žene in ljubice, ki spregovorijo o manj laskavih plateh njegove kontroverzne osebnosti.« Posebna poslastica pa je, da v Langovi zgodbi pomembno vlogo igra naš Ljutomer, kraj, kjer je režiser kot mladenič prebil pol leta svojega življenja, in kraj, od koder je odnesel »skrivnost, ki je usodno zaznamovala njegovo pot«. Skrivnost, ki se bo razkrila na koncu ene same noči, kot življenje dolge ...

Izvrstni stripar Tomaž Lavrič je zapisal, da je Lang »sijajen, narativno dinamičen in likovno inovativen strip, čuti se, da ga je naredil filmski navdušenec in s svojo močjo pritegne tudi mene, ki me sicer ta stara jajca ne zanimajo«.

Bukla, Zoran Smiljanić, Fritz Lang, 1. 6. 2025

Simona Fajfar, Fritz Lang je iz Ljutomera odšel kot filmar, Zoran Smiljanić, Delo, 6. 5. 2025

Marcel Štefančič, Slovenski superjunak, Zoran Smiljanić, Fritz Lang, Mladina, 16. 5. 2025Veronika Zakonjšek, Fritz Lang, slovenski režiser, Zoran Smiljanić, Dnevnik, 22. 5. 2025

Lucijan Zalokar, Zoran Smiljanić, Kapitalizem je pošast, ki se je zažrla v vse pore naših življenj, strip, Fritz Lang, Nedelo, 19. 7. 2025

Episkop 3: Spomin človeštva

V tretji številki revije Episkop so objavili besedilo Petre Kolenc Spomin človeštva. »V začetku je bila beseda«, ki je zastopala pojme in reči, in se je skozi čas materializirala na različne načine – od vrezovanja v glinene ploščice do odtisov na digitalnih zaslonih. Izum pisave je sledeč Jacku Goodyju (1993) spremenil naše kognitivne procese in vplival na ekonomijo, religijo, pravo idr. Za razliko od ustne komunikacije, je pisava omogočila ključne gradnike racionalnega mišljenja, analitičnega sklepanja (Lyons 2014). Ko je beseda enkrat zapisana, postane nosilec človeškega spomina, kulture in zgodovine, kot je to lepo povzel Jaro Dolar (1982), ki knjigo imenuje »spomin človeštva«. Da bi zapisana beseda, ki s knjigo postane medij, dosegla bralce, je bil potreben izum tiska, nato pa ustanov, kot so knjigarne in knjižnice, ki so poskrbele, da so knjige postale dostopne širši javnosti. Tiste javnosti, katere temeljni akter je bralec, posameznik, ki je skozi proces socializacije pridobil sposobnost branja in razumevanja zapisanega (Gabrič, 2011). Revija Episkop 3 se v nadaljevanju sprehodi po Goriški in išče sledi knjige v javnem in zasebnem prostoru ter razišče razvoj pismenosti v primerjavi z goriškim sosedstvom. Eseju sledi kratek zapis o glasbeni pismenosti na Goriškem v 18. stoletju avtorice Metode Kokole.

Episkop 4: Besede in reči

 V četrti številki revije Episkop so objavili besedilo Besede in reči – med domačnostjo, obrtjo in industrijskim razvojem, njegova avtorja sta Martin Pogačar in Jasna Fakin Bajec. Vsebino so predstavili z naslednjimi besedami: »Človek za svoj obstoj in razvoj uporablja predmete in besede ter druge simbolne izraze, s katerimi soustvarja svoje bivalno okolje in preoblikuje naravni svet. Med prvimi osnovnimi surovinami, ki so ljudem omogočale preživetje, razvoj in varnost, so bili kamen, voda, zemlja, rastline, železo, les ter meso, kosti in kože divjih živali. V tem kontekstu opozarjava na kruh in ribe, ključni prehranski in kulturni sestavini, ki nista le preprečila lakote, temveč sta postala tudi pomembna mitska in religiozna simbola. Še danes imata posebno mesto v ljudskih pregovorih, umetnosti, narečnih izrazih, spominih in drugih kulturnih praksah. Različne vrste kruha in načinov njegove priprave ter raznovrstne ribe in postopki njihovega uživanja govorijo o razvoju obrti in industrije, o načinih preživljanja prostega in delovnega časa ter o spremembah prehranskih okusov. Prispevek ponuja kratko razpravo o kruhu in ribah ter skozi njuno zgodovino osvetljuje tehnološki in družbeno-socialni razvoj. Poseben poudarek namenja sodobni potrošniški kulturi in kapitalizmu, kjer za človeško preživetje niso več dovolj le naravni elementi, kot so kamen, zemlja, voda, ogenj, rastline in živali.«