Konec aprila lani je skupina pobudnikov iz Nove Slovenije na ustavno sodišče naslovila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti odloka mestne občine Ljubljana, s katerim naj bi v slovenski prestolnici znova dobila domovinsko pravico ulica (natančneje: cesta), poimenovana po Josipu Brozu Titu.

Med pobudniki je bila tudi Lidija Drobnič, ki je na lastni koži v koncentracijskem taborišču Ferdreng na Kočevskem in v zaporu v škofjeloškem gradu doživela totalitarni titoizem. Prav njena vloga je bila pri vloženi oceni ustavnosti očitno ključna, saj ji je ustavno sodišče kot nekdanji politični zapornici brez pomislekov priznalo pravno interes za izpodbijanje poimenovanja ljubljanske vpadnice po Titu. Pogovor, ki smo ga z njo pripravili ob lanski vložitvi ocene ustavnosti spornega odloka MO Ljubljana, najdete na naslednji povezavi http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/C175AB50F272CC1BC1257721002D200C?OpenDocument

In na kakšni podlagi je ustavno sodišče z odločbo, sprejeto na seji 26. septembra letos, odpravilo omenjeni odlok? Naj iz obsežne odločbe (sprejeta je bila soglasno), ki so ji dodana tudi ločena mnenja, izpostavimo naslednjo utemeljitev:

“V Sloveniji, kjer se je razvoj demokracije in svobodne družbe, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, začel s prelomom s prejšnjo ureditvijo, pri čemer je ta prelom jasno razviden tudi na ustavnopravni ravni (najprej z ustavnimi amandmaji k ustavi Socialistične republike Slovenije, nato pa še s sprejetjem TUL in Ustave kot temeljnih ustavnih dokumentov), je oblastno poveličevanje komunističnega totalitarnega režima s poimenovanjem ceste po voditelju tega režima protiustavno. Takšno novo poimenovanje v današnjem prostoru in času nima več svojega mesta, ker je v nasprotju z načelom spoštovanja človekovega dostojanstva, ki sodi v samo jedro ustavne ureditve Republike Slovenije. Poimenovanje ceste po Josipu Brozu Titu namreč ni poimenovanje, ki bi se ohranilo še iz prejšnje ureditve in bi bilo danes le del zgodovine. Izpodbijani Odlok je bil sprejet leta 2009, osemnajst let po osamosvojitvi Slovenije in vzpostavitvi ustavnega reda, ki temelji na ustavnih vrednotah, nasprotnih vrednotam režima pred osamosvojitvijo. Ne samo žrtve ali nasprotniki prejšnjega režima, temveč tudi druga javnost lahko takšno ravnanje oblasti v sedanjem času razume kot novo oblikovano oblastno podporo nekdanjemu komunističnemu režimu. Takšno ravnanje je v neskladju z vrednotami, na katerih temelji Ustava.

Na podlagi navedenega je Ustavno sodišče presodilo, da je 2. člen Odloka protiustaven, ker krši načelo spoštovanja človekovega dostojanstva. To načelo je utemeljeno v 1. členu Ustave in pomeni omejitev pri odločanju demokratično izvoljenih predstavniških organov. Tako kot država je tudi občina pri izvrševanju svojih oblastnih pristojnosti vezana na Ustavo. Odločitev Mestnega sveta MOL, da se cesta v Ljubljani na novo poimenuje po Josipu Brozu Titu, je zato podvržena vsebinskim omejitvam, ki izhajajo iz Ustave, še posebej, če gre za varstvo temeljnih vrednot ustavnega reda, med katerimi osrednje mesto pripada človekovemu dostojanstvu. Ker je 2. člen Odloka v neskladju z načelom spoštovanja človekovega dostojanstva, ga je Ustavno sodišče odpravilo."

Celotno odločbo s pritrdilnimi ločenimi mnenji lahko preberete na povezavi http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us-odl.nsf/o/AB6C747BE8DF7AF3C125791F00404CF9