Društvo Ukrajincev in Rusinov Karpati v Sloveniji je s pomočjo založbe Družina izdalo faksimile dveh knjig, ki sta izšli pred sto leti. Knjigi sta zdaj pod skupnim naslovom Kobzar združeni v eno.

Knjigi je pred sto leti pripravil duhovnik Josip Abram, ki je hotel z njima Slovencem približati slavnega ukrajinskega pesnika Tarasa Ševčenka (1814–1861), ukrajinskega Prešerna, ki je bil najpomembnejši predstavnik ukrajinske romantične književnosti, izrazit nacionalni pesnik in preporoditelj ukrajinske literature in knjižnega jezika. Pisal je lirične in epske pesmi ter politično-kritične in zgodovinske balade. Njegova pesniška zbirka Kobzar (kar pomeni goslač) je izšla leta 1840.

Josip Abram je kot velik panslavist Ševčenkove pesmi poslovenil, obe knjižni izdaji, ki ju je izdala Katoliška bukvarna v Ljubljani, pa je opremil z obsežnima spremnima besedama o ukrajinski zgodovini, o pesniku Ševčenku, k prevedenim pesmim pa je napisal tudi opombe. Ambramovo delo je bilo tako temeljito, da se v ukrajinskem društvu Karpati niso odločili za popravljeni ponatis, ampak kar za faksimile, ki so mu v prvem delu dodali razmeroma obširne spremne besede, ki pojasnijo pomen Abramovega dela.

Kot je na predstavitvi knjige povedal dr. Eugen Petrešin, predsednik društva Karpati, je to knjiga, »ki nam pomeni tradicionalno in kulturno povezavo Slovencev in Ukrajincev«. Kot je dejal, nam ponatis Kobzarja v uvodnem delu lepo podaja zgodovinski pregled kulturnih stikov Slovenije in Ukrajine pa tudi njuno podobno razvojno pot od Karantanije in Kijevske kneževine do danes. Omenil je številne Slovence, ki so bili v preteklosti povezani z Ukrajinci, od Matije Čopa, predavatelja klasične filologije na Lvovskem liceju, do botanika Baltazarja Hacqueta. Na podobnost obeh jezikov sta opozorila že Jernej Kopitar in Fran Miklošič. V novejšem času so se z ukrajinsko kulturo ukvarjali France Vurnik, France Bezlaj, Franc Jakopin in Janez Šumrada.

Ko danes občudujemo edini slovenski prevod knjige Kobzar Tarasa Ševčenka iz ukrajinskega v slovenski jezik in ko nas po stotih letih to delo spet združuje, izrekamo trajno zahvalo in spomin prevajalcu Josipu Abramu, je na predstavitvi povedal dr. Petrešin. Tajnik društva Karpati Andrija Hevka pa je izrazil željo, da bi v Abramovem rodnem Štanjelu Abramu in Ševčenku postavili pomnik.



dr. Janez Gril, dr. Eugen Petrešin, Andrija Hevka in dr. Vladimir Osolnik



dr. Eugen Petrešin, Vadim Uščenko, ukrajinski veleposlanik v Sloveniji