23 let je komunistični režim v leta 1967 samooklicani »prvi ateistični državi na svetu«, Albaniji, zatiral in določene cerkvene strukture skoraj v celoti uničil. Ko bo 21. septembra letos deželo obiskal papež Frančišek, bo s svojim obiskom »počastil vse albanske vernike, ki so kljub preganjanju v tem času ohranili svojo zvestobo Cerkvi«, je v pogovoru za avstrijsko katoliško agencijo Kathpress poudaril gostitelj obiska, nadškof v Tirani, Rrok Kola Mirdita. Kot je pojasnil, med albanskimi katoličani v pričakovanju obiska vladata »veliko veselje in navdušenje«. Obenem bo obisk počastil celotno deželo, »katere podoba ni bila vedno v najboljši luči«.

Za razliko od Kitajske se je albanska katoliška Cerkev uprla poskusom komunistične vlade za ustanovitev lastne, od Vatikana odcepljene albanske deželne Cerkve. Papežev obisk izpostavlja tudi albanski zgled medverskega dialoga in spodbuja pripadnike različnih veroizpovedi, »da skupaj stopajo po poti sožitja in strpnosti ter da ohranjajo skupne vrednote«, je dejal škof Mirdita, ki mu je škofovsko posvečenje leta 1993 med obiskom v Albaniji podelil tedanji papež Janez Pavel II. in ga imenoval za nadškofa v tamkajšnji prestolnici.



Pater frančiškan in nadškof škofije Shkodra-Pult, Angelo Massafra, pa v papeževem obisku vidi priložnost za spodbudo »že malce obledelega navdušenja ob političnem preobratu«. Želi si razvoja zunaj strogo cerkvenih okvirov v Cerkev, ki se bo še bolj približala ljudem, ter upa, »da bo papež vernike spodbudil k večjemu udejstvovanju v občestvih in k prevzemanju večje odgovornosti v župnijah«. Kajti verniki so še vedno vajeni, »da duhovniki nosijo vso odgovornost«.

P. Massafra si od papeževega obiska obeta tudi spodbudo za večjo naklonjenost Evropi. Tudi socialno vprašanje je »v revni deželi, kakršna je Albanija«, pomembna tema. Zgornjih 10 % prebivalstva je premožnih, večji del Albancev pa živi v precejšnji revščini. Težaven je predvsem položaj številnih starejših ljudi, ki mesečno prejemajo največ 100 evrov pokojnine, je zaskrbljen nadškof Massafra.

Napoved papeževega obiska je bila med vsem prebivalstvom in tudi v vladi sprejeta »z velikim veseljem in odobravanjem«, je poudaril apostolski nuncij v Albaniji, nadškof Ramiro Moliner Ingles. Obisk bo okrepil samozavest dežele, ki je sicer v Evropi razmeroma zapostavljena. Nuncij Ingles upa tudi na spodbudo k misijonu, kajti tudi 14 let po padcu komunističnega režima je država predvsem na jugu, kot je dejal tudi sam papež, »misijonska dežela«.

Frančišek se bo 21. septembra v prestolnici Tirani sestal s predsednikom albanske vlade Edijem Ramo in z albanskim predsednikom Bujarjem Nishanijem. Poleg tega so predvidena še srečanja s predstavniki drugih veroizpovedi in krščanskih Cerkva, ter z otroki, ki živijo v socialno ogroženih razmerah. Vrhunec obiska naj bi bilo bogoslužje na prostem v središču albanske prestolnice.

S svojim kratkim obiskom pa papež deželo postavlja pred določene logistične in organizacijske izzive, je še pojasnil nadškof Massafra. Obisk pripravljata dve komisiji, ki sta povezani tudi z vlado. Delno ga financira katoliška Cerkev, delno vlada, veliko stroškov pa bo poravnanih tudi z darovi vernikov.

Število katoličanov v Albaniji je okoli 450.000, kar predstavlja približno 15 % celotnega prebivalstva. Albanska katoliška Cerkev je razdeljena na pet škofij in eno apostolsko upravo. Dvesto duhovnikov, od tega jih le 34 prihaja iz Albanije, skrbi za tamkajšnje vernike. Cerkev je med komunističnim režimom med leti 1967 in 1990 skorajda izginila. Janez Pavel II. je Albanijo obiskal leta 1993 in tedaj posvetil prve štiri deželne škofe ter s tem znova vzpostavil temeljno cerkveno strukturo. Edino bogoslovno semenišče v Albaniji imajo v mestu Shkodra, v njem pa se šolajo tudi semeniščniki s Kosova in iz Črne gore.

Vir: Kathpress
Foto: splet