Foto: splet

Koronakriza pušča globoke posledice tudi v Katoliški cerkvi po Evropi: zaradi okužbe s koronavirusom je doslej umrlo že 400 večinoma zelo dejavnih redovnikov in nekaj starejših redovnikov, kot je razvidno iz včeraj objavljenega poročila Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE). Člani sveta so minuli teden prek video povezave zasedali na redni jesenski skupščini.

Raziskave 38 škofovskih konferenc na stari celini kažejo, da je največ smrtnih žrtev zaradi koronavirusa med duhovniki na Nizozemskem (181), sledita Italija (121) in Španija (70). Na Pojlskem je doslej umrlo deset duhovnikov, v Belgiji in Ukrajini po pet, na Irskem trije in eden v Litvi.

Omenjeno poročilo ponuja tudi obsežen pregled na odzive krajevnih Cerkva v Evropi na letošnjo epidemijo. Kljub različnim začetnim in končnim terminom omejitev bogoslužnih slovesnosti so bili vse škofovske konference v nenehnem dialogu in tesnem sodelovanju med Cerkvijo in krajevnimi vladami oz. oblastmi. Zaprtje verskih objektov v času izolacije ocenjujejo kot »dejanje zastonjske ljubezni do bližnjega, v prvi vrsti namenjeno zaščiti zdravja državljanov«.

V poročilu še beremo, kako so ukrepi, kot so nošenje zaščitnih mask, ohranjanje varnostne razdalje, omejen dostop do cerkvenih klopi in predpisi za prejemanje svetega obhajila zagotovili, da so »Cerkve po vsej Evropi danes varni in higiensko neoporečni kraji«.

Posledice epidemije za življenje Cerkve se kažejo v posameznih deželnih poročilih. Španska Cerkev recimo poroča, da njene župnije in človekoljubne organizacije od začetka epidemije posebno pozornost posvečajo pomoči in podpori ostarelih, osamljenih in mater samohranilk, nudijo pa tudi pomoč pri iskanju nove zaposlitve po morebitni izgubi delovnega mesta. Irski škofje so povedali, da so izjemno zaskrbljeni zaradi težkih gospodarskih posledic epidemije.

Italijanska škofovska konferenca v svojem prispevku poroča o »neštetih velikodušnih dejanjih in drobnih zgodbah o 'junakih', ki so nam pomagali ohranjati živo upanje«. Da je bil potreben »nov način oznanjevanja Evangelija« in »nov način navzočnosti na ulicah današnjega sveta«, pa je poročala Škofovska konferenca Anglije in Walesa, ki v svojem poročilu piše o »počasnem vračanju vernikov v njihove cerkve« po vnovični uvedbi obhajanja javnih bogoslužij.

V sklepni besedi p. Pavel Ambros s Teološke fakultete v Olomoucu na Češkem izraža skrb, kako se številnim vernikom zaradi množične ponudbe spletnih bogoslužij ne zdi več potrebno, da bi se osebno udeleževali svetih maš. To mnogi ocenjujejo »ne kot izjemo, temveč kot dobro prakso«, kar pa je po besedah p. Ambrosa precej problematično: prejemanje svetega obhajila namreč nikakor ne bi smeli enačiti s telefonskim naročilom pice, opozarja češki redovnik.