V Turčiji prva »mošeja in cerkev«?
V Turčiji prva »mošeja in cerkev«?
Mahmut Sahin, imam nekdanje koncilske cerkve v Nikeji, današnjem Izniku, ki je bila leta 2011 iz muzeja preurejena v mošejo, si prizadeva za skupno muslimansko-krščansko uporabo svetišča. Svetišče »si ne zasluži«, da se v njem uredi muzej, krivično pa je tudi, da se kristjane, ki so tam stoletja dolgo lahko obhajali bogoslužja, »pusti stati pred vrati«.
Sahin je v pogovoru za nemško katoliško agencijo KNA opozoril na staro islamsko prakso, da se cerkva ne spreminja v mošeje, ampak da se spremeni le namembnost stavbe. Do tega bi lahko prišlo tudi v primeru cerkve sv. Sofije v Nikeji oz. Izniku.
Imam se je s svojim komentarjem oglasil v razpravi o vprašanju, ali naj carigrajsko znamenitost Hagio Sofio, v kateri je trenutno še muzej, znova preuredijo v mošejo. Sam odločno zagovarja dvojno namembnost svetišča.
Nikejska Hagia Sofia je bila zgrajena v 6. stoletju pod vzhodnorimskim cesarjem Justinijanom I. Leta 787 je v cerkvi zasedal drugi nikejski cerkveni zbor, ki je sklenil obdobje bizantinskega spora o svetih podobah.
Potem ko so to območje leta 1337 osvojili Turki, je bila cerkev pod sultanom Orhanom I. preurejena v mošejo. Ker je stavba sčasoma propadla, so jo opustili, ustanovitelj sodobne Turčije, Mustafa Kemal Atatürk, pa jo je leta 1935 v luči sekularizacije spremenil v muzej ter v stavbi na splošno prepovedal obhajanje bogoslužij. V času Erdoganove vlade je državni verski urad v Ankari leta 2011 poleg svetišča postavil minaret in stavbo preuredil v mošejo, kljub ostermu nasprotovanju ekumenskega patriarha Bartolomeja I. in mestne uprave v Izniku.
Vir: Kathpress
Foto: splet