S papežem Frančiškom se je minuli ponedeljek srečalo sto vojaških kaplanov, ki se v Vatikanu udeležujejo tečaja o mednarodnem humanitarnem pravu. Sveti oče je poudaril, da je osnovni cilj vedno odprava vojne, zbrane vojaške kaplane pa spodbudil k duhovnemu spremljanju vojakov, ki pogosto nosijo globoke notranje rane.



»V tem obdobju, ko po koščkih živimo tretjo svetovno vojno, ste poklicani gojiti v vojakih in njihovih družinah duhovno razsežnost in etiko, ki jim bosta pomagali spoprijeti se s težavami in vprašanji, pogosto globoko zakoreninjenimi v to posebno služenje domovini in človeštvu«, je zatrdil Frančišek.

Udeleženci tečaja bodo premišljevali in se pogovarjali tudi o tem, kako lahko njihovo poslanstvo duhovnega spremljanja članov oboroženih sil in njihovih družin prispeva k preprečevanju kršenja humanitarnega prava, da bi tako zmanjšali bolečino in trpljenje, ki ju vojna vedno povzroča, tako pri tistih, ki jo trpijo, kot tudi pri tistih, ki se v njej borijo.

»Vojna namreč izmaliči vezi med brati, med narodi, izmaliči pa tudi tiste, ki so priče teh grozovitosti. Mnogi vojaki se iz vojaških operacij ali mirovnih misij vrnejo z resnimi notranjimi ranami. Vojna lahko v njih pusti neizbrisno znamenje. Vojna v resnici vedno pusti neizbrisno znamenje«, je poudaril papež.

Zato se je pomembno vprašati o ustreznih načinih zdravljenja duhovnih ran pri vojakih, ki so bili v vojni priče grozljivim zločinom. Te osebe in njihove družine zahtevajo posebno pastoralno pozornost, ob kateri bodo čutili materinsko bližino Cerkve. »Vloga vojaškega kaplana je, da jih spremlja in podpira na njihovi poti, pri tem pa je za vse tolažilna in bratska navzočnost«, jim je dejal papež. »Vi lahko nalijete na rane teh oseb zdravilo Božje besede, ki lajša bolečino in zbuja upanje, in lahko jim ponudite milost evharistije in sprave, ki hrani in obnavlja ranjeno dušo.«

Sveti oče je spregovoril tudi o humanitarnem pravu, ki varuje temeljna načela človečnosti v vojnih razmerah, pri čemer je papež pripomnil, da vojna že sama po sebi pomeni razčlovečenje. Humanitarno pravo je torej namenjeno zaščiti civilnega prebivalstva, zdravstvenega in verskega osebja, ranjencev in zapornikov. Opozarja na orožje, ki povzroča grozovito in nepotrebno trpljenje vojakom ter pušča tudi veliko škodo naravnemu in kulturnemu okolju. Da bi humanitarno pravo lahko doseglo svoje namene humanizacije posledic oboroženih sporov, ga je treba širiti med vsemi vojaki in oboroženimi silami, vključno z nedržavnimi, ter tudi med osebjem varnostnih sil in policije. Obenem ga je potrebno še naprej razvijati, da bi kljubovalo novi vojni stvarnosti, ki razpolaga z vedno bolj smrtonosnimi sredstvi.

Papež Frančišek je ob koncu poudaril, da kot kristjani ostajamo trdno prepričani, da je poslednji cilj, ki je tudi najbolj vreden osebe in človeške skupnosti, odprava vojne. »Zato si moramo vedno prizadevati za gradnjo mostov, ki povezujejo, in ne zidov, ki ločujejo. Vedno moramo pomagati iskati špranjo za posredovanje in spravo. Ni koli ne smemo podleči skušnjavi, da bi drugega imeli za sovražnika, ki ga je treba uničiti, ampak ga prej imeli za osebo, ki ji je dodeljeno neodtujljivo dostojanstvo, ustvarjeno od Boga po njegovi podobi. Tudi sredi pustošenja vojne se ne smemo nikoli utruditi in se spominjati, da je vsak človek neizmerno svet.«

Vir: Radio Vatikan
Foto: arhiv Družine (T.P.) / Fotografija je ilustrativna.