Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Vatikan je rimske jude ščitil s skrivno diplomacijo

Za vas piše:
Mojca M. Štefanič
Objava: 10. 10. 2013 / 06:38
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:12
Ustavi predvajanje Nalaganje
Vatikan je rimske jude ščitil s skrivno diplomacijo

Vatikan je rimske jude ščitil s skrivno diplomacijo

Zgodovinarka Anna Foa v prispevku za »L'Osservatore«: v prid diplomatskem posredovanju priča podatek, da Nemci po oktobru 1943 skorajda niso več izvajali racij.

Vatikan je preganjanim judom v času druge svetovne vojne morda pomagal v še širšem obsegu, kot je bilo to znano doslej, v gostujočem prispevku za včerajšnjo izdajo vatikanskega časnika »L'Osservatore Romano« piše italijanska zgodovinarka Anna Foa. V njem rimska znanstvenica predstavlja možne namige za skrivno diplomatsko posredovanje Vatikana za zaščito judov pred nadaljnim pregonom s strani nemškega okupatorja po veliki raciji esesovcev 16. oktobra 1943.

V prid takšnemu posredovanju govori podatek, da Nemci kasneje skorajda niso več izvajali racij, čeprav so judje, ki so se prvi raciji uspeli izogniti, ostali v svojih bivališčih, njihovi naslovi pa so bili okupatorju znano, piše Anna Foa. Večino izmed okoli 1.000 judov, ki so bili po 16. oktobru 1943 izgnani, so kasneje prijeli italijanski fašisti, nezakonite skupine ali rimska policija. Redke aretacije, ki so jih po tem datumu izpeljali Nemci, so bile večinoma posledica ovadb italijanskih vohunov.

16. oktobra 1943 so pripadniki esesovske vojske prijeli 1.042 judov in jih v naslednjih dneh odpeljali v koncentracijska taborišča. Preživelo jih je le 16. Do konca nemške zasedbe Rima junija 1944 so v koncentracijska taborišča odpeljali skupno 2.091 rimskih judov. Številni judje so se pregonu lahko izognili, ker je papež Pij XII. izdal dovoljenje, da jim Vatikan in rimski samostani odprejo svoja vrata.

Kot drugi dokaz za svojo tezo Anna Foa navaja pripombo takratnega nemškega veleposlanika pri Svetem sedežu, Ernsta von Weizsäckerja, s konca oktobra 1943. V nekem poročilu berlinski centrali je von Weizsäcker zapisal, da v Rimu odslej »nedvomno ne bodo več izvajali racij«. Weizsäcker je morda v pogovorih z vatikanskim državnim tajnikom kardinalom Luigijem Maglionejem izrecno ali pa implicitno »sklenil neke vrste dogovor z Vatikanom«, ugiba rimska zgodovinarka. Tega morebitnega dogovora so se namreč nemški okupatorji odtlej vsaj delno držali.

Prispevek v vatikanskem časniku »L'Osservatore Romano« temelji na novi knjigi omenjene zgodovinarke z naslovom »Portico d'Ottavia št. 13. Hiša v getu v dolgi zimi 1943«.






Vir: Kathpress
Foto: splet / Wikipedia

Nalaganje
Nazaj na vrh