Kakšna je povezanost med vero in zakramenti? Zakaj odsotnost vere vpliva na veljavnost zakramenta zakona? Odgovor na tovrstna vprašanja najdemo v novem dokumentu Mednarodne teološke komisije z naslovom »Vzajemnost med vero in zakramenti v zakramentalni ekonomiji«.

Kot poroča Radio Vatikan, želi dokument v petih poglavjih osvetliti dejstvo, da je vzajemnost med vero in zakramenti v pastoralni praksi danes v hudi krizi. V ospredju je tudi vprašanje o povezanosti med vero in zakramentom svetega zakona ter veljavnostjo slednjega v primeru odsotnosti vere.

Osrednji del dokumenta predstavlja teološka argumentacija, ki pokaže na vzajemnost med vero in zakramenti. Razčlenjene so tri temeljne postavke: 1. razodetje Boga in zgodovina zveličanja vsebujeta zakramentalni ton, zaradi najvišje pomembnosti učlovečenja; 2. to zakramentalno razodetje je namenjeno sporočanju Božje milosti človeški osebi, je dialog; 3. krščanska vera je zato odgovor na zakramentalno razodetje zakramentalnega značaja. Na tej osnovi so v tretjem poglavju obravnavani trije zakramenti krščanskega uvajanja, četrto poglavje pa je namenjeno zakonu.

O vzajemnosti med vero in zakramenti že več let razpravljajo predvsem v povezavi z zakonsko zvezo. Vprašanje o veljavnosti mnogih zakonov, ki so bili sklenjeni v cerkvi zaradi navade ali tradicije, vendar pa brez vere, sta zastavila tako papež Benedikt XVI. kot papež Frančišek. Razjasnitev o tem nerešenem pastoralnem položaju, torej obhajanju zakramenta zakona brez vere, so zahtevali tudi udeleženci sinodalnih zasedanj o družini in evharistiji. Mednarodna teološka komisija si prizadeva razjasniti ta problem z vidika dogmatične teologije.

Ob odsotnosti vere je namreč dvomljiva veljavnost zakramentalnega zakona. Katoliški nauk trdi, da je zakon naravna stvarnost, ki pripada redu stvarstva. Jezus Kristus je to naravno stvarnost povzdignil v zakrament. Ob podeljevanju zakramentalnega zakona je treba podeliti tudi naravno zakonsko zvezo. Za Cerkev naravna zakonska zveza obsega iste značilnosti kot zakramentalni zakon. Dobrine zakonske zveze, zaradi katerih gre za resničen zakon, so iste kot pri zakramentalnem zakonu: to so nerazvezljivost, zvestoba in rodovitnost.