Konec februarja bodo v Vatikanu na mednarodni konferenci razpravljali o učinkih umetne inteligence in robotov na človekovo življenje. Kjer roboti vedno bolj postajajo podobni ljudem, si je treba zastaviti vprašanje, kaj sploh pomeni biti človek, je dejal p. Paolo Benanti, profesor za moralno teologijo in etiko tehnologije na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu. Cerkev pri tem ne želi ponujati vnaprej izdelanih rešitev, ampak prispevati k razpravi, je pojasnil p. Benanti.

Ravno na področjih, na katerih nadzor nad človekom prevzemajo naprave, recimo pri samovozečih avtomobilih, ki ne potrebujejo voznika, se porajajo »številna in nujna vprašanja«. To velja tudi za področje zdravstva, recimo pri uporabi robotov za nego ostarelih in onemoglih.

Mednarodno konferenco z naslovom »Roboetika. Ljudje, naprave in zdravje« v Vatikanu prirejajo med 25. in 27. februarjem. Predsednik Papeške univerze Gregoriana, nadškof Vincenzo Paglia, je napovedal tudi dan, ki bo posebej posvečen mladim raziskovalcem.

Papeška akademija v letošnjem letu obhaja 25-letnico obstoja. 11. februarja 1994 jo je ustanovil papež Janez Pavel II. Po vatikanskih navedbah ustanova trenutno šteje 151 članov z vseh petih celin. Med njimi so zdravniki, teologi, biologi, naravoslovni in družboslovni izvedenci. Akademija želi spodbujati medkulturni, medverski in meddisciplinarni dialog, posebej pa si prizadeva za zaščito človeškega življenja.

Vir: Kathpress
Foto: Pixabay