Kardinal Gianfranco Ravasi se zavzema za resen in spoštljiv dialog med ateisti in katoliško Cerkvijo. Površnost, ki vero ‘razvodeni’ v nekakšno nejasno duhovnost, ateizem pa omeji na ‘banalno in sarkastično zanikanje Boga’, je potrebno preseči, je pojasnil predsednik Papeškega sveta za kulturo minuli konec tedna v italijanski Bologni, kjer so predstavili novo vatikansko ustanovo za dialog z neverujočimi z imenom ‘Preddverje ljudstev’.

Pogoj za pogovor je odpoved ostri obrambi s strani verujočih in nespoštljivim polemikam s strani neverujočih, kardinalov govor na bolonjski univerzi povzemajo v vatikanskem dnevniku ‘L’Osservatore Romano’. V teh pogojih bi dialog za obe strani pomenil obogatitev. Kardinal je še izpostavil, da meja med verujočimi in neverujočimi ni vedno enoznačna in trdna. Pogosto se izkaže, da se vloge tudi zamenjajo. Obstajajo ljudje, ki se imajo za verne, pa to v resnici niso, lahko pa se tudi zgodi, da ljudje, ki so prepričani, da so ateisti, ‘pod Božjim nebom’ znova najdejo svojo vero.

‘Preddverje ljudstev’, ki so ga ustanovili pri Papeškem svetu za kulturo, bo s svojim delom uradno pričelo 24. marca letos s slovesnostjo na sedežu UNESCA v Parizu. Ustanovo so poimenovali po območju antičnega jeruzalemskega templja, ki je bilo predvideno za Nejude. Ob robu novo ustanovljenega Papeškega sveta za novo evangelizacijo, ki naj bi oživil krščansko vero v sekulariziranih družbah, bo ‘Preddverje ljudstev’ namenjeno pogovorom z ateisti.

Zamisel za novo ustanovo se je porodila papežu Benediktu XVI., ki se je v svojem nagovoru med božičnim sprejemom za rimsko kurijo leta 2009 zavzel za poglobljen dialog z ateizmom. To je bila pred tem naloga Papeškega sveta za neverujoče, ki se je leta 1993 združil s Papeškim svetom za kulturo. Takrat je to nalogo prevzel oddelek omenjenega sveta. Zamisel o Papeškem svetu za neverujoče je prišla s strani papeža Pavla VI. (1963-1978), ki je po drugem vatikanskem cerkvenem zboru ustanovil ‘Tajništvo za neverujoče’. Njegov prvi predstojnik je bil kardinal Franz König, ki je poleg vodenja dunajske nadškofije prevzel tudi naloge v Vatikanu. Ko je dopolnil starost petinsedemdesetih let, je kardinal König leta 1980 vodenje omenjenega tajništva prepustil svojemu nasledniku.