Vatikanski časnik L'Osservatore Romano se je na neobičajen način lotil tematike ženskega pridiganja v katoliški Cerkvi. V treh gostujočih prispevkih v marčevski izdaji posebne priloge »Ženske – Cerkev – svet« dve redovnici in v Italiji visoko cenjeni redovni ustanovitelj Enzo Bianchi razmišljajo o možnosti, da bi ženske močneje vpletli v oznanjevanje. Po veljavnem cerkvenem pravu je razlaga evangelija med bogoslužjem stvar duhovnikov in diakonov.



V cerkveni zgodovini pa je moč najti dovolj primerov, da so laiki, med njimi tudi številne ženske, opravljali pridigarski posel, piše ustanovitelj ekumenske skupnosti Bose, Enzo Bianchi. To se je še vedno dogajalo tudi po uradni prepovedi papeža Gregorja IX. (1227-1241). »Tema je občutljiva, toda nujno moramo o njej razpravljati«, je prepričan teolog. Spoštovanje laiškega pridiganja bi bil po njegovem mnenju »odločilen korak« za večjo udeležbo žensk v Cerkvi.

Francoska sestra dominikanka in avtorica Catherine Aubin pa nadaljuje, da je Jezus v obdobju strogega patriarhata dal glas ravno ženskam. Svetnice, kot je denimo Hildegarda iz Bingna (1098-1179), so oznanjevale v karizmatičnih nagovorih, pojasnjuje teologinja. Cerkev bi morala črpati iz bogastva svojih skupnosti in pokazati določeno mero odprtosti. Oznanjevanje Jezusovega sporočila ne bi smelo biti vprašanje zakonov in predpisov, ampak bi moralo imeti svoje korenine v želji, da bližnjemu govorimo o tem – »kakor reka, ki ne pusti, da bi jo pri teku ovirali«.

Švedska sestra dominikanka Madeleine Fredell piše, da bi praktično lahko pridigala kjer koli, »včasih celo v luteranski Cerkvi«, ne pa pri katoliškem bogoslužju. Obenem je prepričana, da bi glas žensk v pridigi evharističnega slavja lahko »obogatil katoliško bogoslužje«. Svoje upe polaga v »preobrazbo Cerkve«, ki jo je pričel izvajati papež Frančišek. Potrebno bo »še veliko storiti, da bodo ženske deležne enakega glasu v katoliški Cerkvi«, meni Fedellova. Biti katoličanka in feministka »ne bi smeli nujno biti dve popolnoma nasprotujoči si stvari«.

Katoliško cerkveno pravo za laike – moške in ženske – predvideva možnost pridiganja, vendar so pri tem merodajne krajevne škofovske konference. »Homilijo« ali »pridigo« kot razlago evangelija in nagovor s krščanskimi verskimi vsebinami med bogoslužjem naj bi pripravljali le duhovniki in diakoni. V praksi ni vedno postavljene povsem jasne ločnice med »homilijo« in drugimi govornimi prispevki katoliških laikov.

Vir: Kathpress
Foto: arhiv Družine (T.P.) / Fotografija je ilustrativna.