Po več kot petsto letih se dragoceno t.i. »Kennicottovo Sveto pismo« začasno vrača v svojo domovino Španijo. Kot je poročal britanski časnik The Guardian, znamenita Knjižnica Thomasa Bodleya (Bodleian Library) iz Oxforda razkošno ilustrirano delo posoja na razstavo, ki jo pokrajinska vlada v Galiciji prireja v romarskem središču Santiago de Compostela.

Pisec Moses Ibn Zabarah je zbirko svetih spisov judovstva – v krščanstvu jih imenujemo Stara zaveza – ustvaril leta 1476 po naročilu neke premožne judovske družine iz Galicije. Med izganjanjem judov iz Španije od leta 1492 dalje je delo potovalo na Portugalsko, v Severno Afriko, Gibraltar, na Škotsko in nazadnje v Anglijo.

Poimenovano je po učenjaku in knjižničarju Benjaminu Kennicottu (1718-1783), po čigar predlogu je univerza v Oxfordu dragoceno knjigo pridobila za tamkajšnjo knjižnico Bodleian Library. Danes, po 527 letih, je Sveto pismo osrednji del prve izmed treh velikih razstav, ki naj bi predstavile prispevek Galicije k svetovni kulturi in zgodovini. Razstava bo odprta v petek, obiskovalcem pa bo na ogled do aprila prihodnje leto.

Na straneh dragocene knjige lahko vidimo zmaje, opice, pave, zapletene geometrijske vzorce in preroka Jono, kako z glavo naprej zaide v kitova usta. Kljub prepoznavnim islamskim in krščanskim vplivom zbirka spisov po navedbah strokovnjakov predstavlja vrhunec večstoletnega judovsko-španskega izročila.

»To je eno največjih Svetih pisem na svetu in ima dvojno vrednost: tehnično zaradi veličastne spretnosti, pa tudi simbolično,« je pojasnil galicijski minister za kulturo in turizem, Roman Rodriguez. Delo kaže, kako so v Španiji sobivali judje, muslimani in katoličani. »Kaže tudi, da je bila v Galiciji močna kulturna in gospodarska judovska navzočnost, ki pa so jo pregnali – tako kot jude po vsej Španiji.«

»Čudovito in enkratno«

Skrbnik v oxfordski knjižnici, Cesar Merchan-Hamann, je »Kennicottovo Sveto pismo« imenoval »dragulj v kroni« zbirke o hebrejski in judovski kulturi, ki jo oskrbuje. »Čudovito je in enkratno,« je dejal Merchan-Hamann. »Od celotnega izročila rokopisov v španskih deželah, krščanskih in muslimanskih, se iz srednjega veka ni kaj dosti ohranilo.«

Nasprotno pa je »Kennicottovo Sveto pismo« na čudežen način preživelo stoletja potovanj in izgnanstva in je postalo metafora za razseljene španske jude. Žal pa, pojasnjuje Merchan-Hamann, pri tem ostaja osamljena izjema.

Vir: Kathpress
Foto: splet / Wikipedia