Spletni distribucijski portal za elektronske knjige Biblos, ki je 20. marca začel testno delovati v desetih slovenskih knjižnicah, je naletel na dober odziv med bralci – uporablja ga že približno šest tisoč bralcev.

"Nismo dosegli niti še polovice testnega obdobja, pa je odziv uporabnikov že presegel naša pričakovanja. Sistem je dosegel velik odmev, ki je segel tudi preko meja Slovenije," je na današnji novinarski konferenci v Kranju povedal tehnični direktor pri Študentski založbi Marko Hercog. Računa, da bo s 1. julijem sistem Biblos vstopil v redno delovanje, v testnem obdobju pa so v pripravi rešitve, da bo portal čim bolj prilagojen potrebam uporabnikov.

Večina jih bere po i-padih in androidih

Od začetka testnega obdobja 20. marca se je v sistem prijavilo že okrog 6000 uporabnikov, med katerimi jih 35 odstotkov elektronske knjige bere prek i-padov ter androidnih in drugih mobilnih naprav. Večina uporabnikov pa zaenkrat še testira sistem predvsem na namiznih računalnikih, ki pa na prebiranje e-knjig niso najbolj prilagojeni.
Nabor gradiva v elektronski obliki je trenutno še precej omejen. Obsega nekaj več kot 100 naslovov, iz dneva v dan pa se število knjig, dostopnih v elektronski obliki, povečuje. Snovalci sistema predvidevajo, da bo s polnim javnim delovanjem sistema ta že vseboval najmanj tisoč različnih naslovov e-gradiv. "Vidimo, da se založniki v Sloveniji počasi ogrevajo za pristop k sistemu. Elektronska knjiga v Sloveniji tako postaja realnost," je izpostavil Hercog.

Za zdaj predvsem leposlovje

V elektronski obliki je trenutno dostopno predvsem leposlovje v slovenščini. V prihodnje se bo Biblos odprl tudi za gradivo v tujih jezikih, čeprav bo njegov osnovni cilj še naprej knjiga v slovenskem jeziku.

"Našemu bralcu elektronska knjiga pomeni stik s tehnološkim napredkom in realnostjo. Hkrati pa uporaba bralnikov in tablic pomeni veliko prednost za slabovidne, ki si lahko na elektronski napravi hitro povečajo velikost črk izbrane elektronske knjige ali zamenjajo ozadje," je povedal Matjaž Eržen, direktor Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka, ki se je prav tako kot ostale gorenjske splošne knjižnice vključila v testiranje portala Biblos.

Direktorica Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica Božena Kolman Finžgar razume elektronsko knjigo predvsem kot promocijo branja. Prepričana je, da bodo elektronske knjige pospešile tudi branje klasičnega gradiva ter upa, da bo ministrstvo za kulturo, ki sofinancira knjižnice, zagotovilo tudi del sredstev za nakup elektronskih knjig, saj bo to sicer za manjše splošne knjižnice precejšen zalogaj.


Foto: arhiv Družine / T. S.