Zapri
Iskanje

Veliki vrh

Andrej Praznik
Za vas piše:
Andrej Praznik
Objava: 29. 10. 2012 / 11:13
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 09.04.2021 / 13:15
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Veliki vrh



Velikih vrhov je v naših gorah kot listja in trave. Tako se imenuje najvišji vrh Begunjščice, najzahodnejši dvatisočak v grebenu Košute in razgledni vrh v severozahodnem grebenu Kočne, če naštejemo samo nekatere. Mi pa vas tokrat v sliki in besedi vabimo na najvišjo goro Dleskovške planote, v bližino slikovite Ojstrice in Robanovega kota.

Dleskovška planota leži na vzhodu osrednjega dela Kamniško-Savinjskih Alp. Obdajajo jo doline Savinje, Lučnice in Lučke Bele, na severu pa odsekano pada v Robanov kot. Njeno površje je večinoma zakraselo in razgibano, saj ga prekinjajo suhe doline in vmesne vzpetine. Nižje predele pokriva gozd, nad njim pa prevladuje ruševje, ki se tu in tam umakne planinskim tratam in skalam. Najvišje vzpetine le rahlo presegajo višino dva tisoč metrov. Med tistimi, ki niso zrasle tako visoko, je tudi 1965 metrov visoki Dleskovec, po katerem je planota dobila ime.

Kažipot na planini Ravne, kjer se je med drugimi živalmi pasel tudi zajeten pujs, nas mimo večje lesene koče usmeri v gozd. Macesni v njem so poraščeni z lišaji, zaradi česar imajo debla sivkast pridih. A v zreli jeseni tega ne bomo opazili, saj bo našo pozornost pritegnilo na milijone iglic, ki bodo zarumenele v krošnjah.

Steza se začne ovijati okrog Dleskovca. Najprej se prek manjšega grebena prevali v dol, iz njega pa se čez odprto pobočje in skozi pas ruševja vzpne na sedelce med Dleskovcem in Velikim vrhom. Napis na skali nas prežene s poti, ki pelje proti Molički planini. Skozi ruševje zavijemo v kotanjo med vršnim delom gore in nižjim ruševnatim robom. Za nekaj trenutkov se privijemo k skalam, nato se poženemo v strmo pobočje. Vzpenjamo se po travnatem jeziku, nad njim zavijemo v levo in pohitimo proti robu. Za njim se skrivata razpotegnjeni travnati vzpetini z otoki ruševja in vmesnim sedlom. Na južni vzpetini je skladovnica kamenja in pred njo na skali pomanjšan model Aljaževega stolpa. Če zasukamo in snamemo njegov gornji del, najdemo v njem vpisno knjigo in žig.



Z Velikega vrha vidimo velik del Slovenije, vendar našo pozornost najbolj priteguje bližnja Ojstrica. Ob njenem vznožju je kapela na Molički planini, nad katero je pravkar zdrselo jadralno letalo, ki v bližini skalnatih pobočij lovi ugoden veter. Na jugozahodu se razprostira Kalški greben. Precej bliže sta nam Rzenik in Velika planina, prek katere nam pogled odjadra vse do Snežnika. Na jugovzhodu se dvigata Rogatec in Menina, na vzhodu vidimo Golte, na severovzhodu Raduho in Peco. Človek bi se moral tudi v dolinskem vsakdanjiku pogosteje povzpeti na kakšen tak vrh. Da se razgleda, kam je prilezel in kdo od njegovih življenjskih sopotnikov je še z njim. In da svoj pogled dvigne v daljavo, nad mnoge ničevosti, ki se mu valjajo okrog nog.

Z vrha se lahko za spremembo spustimo na zahodno stran gore. Okrogle markacije in rdeče črte na skalah nas popeljejo med ruševje in planinske trate, čez gruščnato pobočje in skalnate prage, dokler ne prispemo do prečne steze, ki povezuje planino Ravne z Moličko planino. Tam zavijemo v levo in se čez kotanjast svet ob vznožju Velikega vrha sprehodimo do sedelca pod Dleskovcem. Od tam naprej pot že poznamo, čeprav je marsikaj na njej drugače kot dopoldne. Sence se namreč daljšajo, resasti sviščevci zapirajo modrikaste cvetove in krokarje je že davno odneslo tja daleč proti severu.

OSNOVNI PODATKI

Veliki vrh (2.114 m)
Izhodišče: planina Ravne
Dostop: iz Kamnika nadaljujemo vožnjo proti Gornjemu Gradu. Pred prelazom Črnivec zavijemo v levo in se spustimo v Podvolovljek. Dober kilometer za odcepom v dolino Lučke Bele in nekaj sto metrov za barom Pri gamsu nas kažipot usmeri v levo na stransko cesto, ki kmalu izgubi asfaltno prevleko. Po njej peljemo do dobrih sedem kilometrov oddaljenega razpotja med planinama Podvežak in Ravne, od koder je do slednje še tri kilometre vožnje oziroma tri četrt ure hoje. Če prihajate iz severovzhodne Slovenije, lahko avtocesto zapustite na izvozu Šentrupert in nadaljujete vožnjo do Luč ob Savinji, kjer zavijete v dolino Podvolovljek.
Višinska razlika: 620 m.
Dolžina vzpona: 2 uri.
Kratek opis poti: S planine Ravne se vzpnemo na sedelce med Dleskovcem in Velikim vrhom. Tam se od poti proti Molički planini odcepi steza, ki nas v tri četrt ure pripelje na razgleden vrh. Z njega se spustimo na zahodno stran gore ter se v loku vrnemo na prej omenjeno sedlo in naprej na planino Ravne. Pot je dobro označena.
Zemljevid: Kamniško-Savinjske Alpe, 1 : 50.000.

NEDELJSKA MAŠA
V župnijski cerkvi sv. Lovrenca v Lučah ob Savinji je maša vsako nedeljo ob 8. in 11. uri.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh